Programsko orodje PHPP (Passivhausprojektierungspaket) so razvili na Passivhausinstitutu v nemškem Darmstadtu.  

Institucija, katere utemeljitelj je dr. Wolfgang Feist, je uradni center znanja in vedenja o pasivni gradnji, pristojna pa je tudi za certificiranje pasivnih hiš oziroma za certificiranje komponent pasivne gradnje. Paket PHPP redno nadgrajujejo in, zaradi povečanega zanimanja za pasivno gradnjo, tudi prevajajo v vedno več jezikov.

Za običajne hiše projektant izračuna le toplotne izgube, ter koliko energije je potrebno, da  izgube nadomestijo.

Pri varčni, in predvsem pri pasivni hiši, pa se ne ukvarjamo le z ugotavljanjem, temveč tudi z zmanjševanjem toplotnih izgub, z zmanjševanjem toplotnih mostov, z doseganjem zrakotesnosti, in z ugotavljanjem toplotnih dobitkov.

Zato poteka projektiranje ogrevanja, hlajenja in prezračevanja pri pasivni hiši drugače kot pri običajni, kjer vsak strokovnjak izdela svoj projekt neodvisno od drugega strokovnjaka, arhitekt jih vse zapakira v eno mapo, izvede se pa dejansko nekaj tretjega.

Ne samo da se pri projektiranju pasivnih hiš porablja programsko orodje, ki različne projekte združi v celoto, katere vsota je večja kot vsota posameznih sestavnih delov. Pri projektiranju pasivne hiše morajo sodelovati vsi - investitor, arhitekt, strojnik za ogrevanje, strojnik prezračevalec, električar, vodovodar.

Izračun izvedemo šele po tem, ko se investitor odloči za uporabo določenih vrst gradbenega materiala, oken, vrat, ogrevanja ter prezračevanja z rekuperacijo odpadne toplote, in ko se odloči, kakšno notranjo temperaturo želi. Pri izračunu se poleg vrste in sestave gradbenih materialov ter hišne tehnike upoštevajo tudi umestitev zgradbe glede na smer neba, velikost in smer postavitve oken, akumulativnost notranjosti hiše, število ljudi, ki v njej prebiva, vrsta in število gospodinjskih strojev, pa tudi temperaturna gibanja v najbližji okolici hiše. I

zračun tako prikaže ne samo izgube energije temveč tudi, koliko energije hiša prejme od znotraj (stroji, ljudje) oziroma koliko je čez okna sprejme od zunaj. Razlika med toplotnimi izgubami in toplotnimi dobitki pomeni dodatno energijo, ki jo hiša potrebuje za bivanje, in znaša na leto, kot omenjeno, pri pasivnih hišah do 1,5 l, pri energetsko manj učinkovitih varčnih hišah pa ustrezno več.

Če investitor z izračunano teoretično porabo ni zadovoljen oziroma le-ta presega okvire porabe pasivne hiše, projektanti predlagajo spremembe ter jih znova vnesejo v paket PHPP. Možne spremembe so npr.

• izboljšati izolativni ovoj stavbe

• predvideti bolj izolativna okna, ki v okolje spuščajo manj toplote, pa vendar omogočijo prehod sončni energiji

• zmanjšati ali ukiniti okna na severni strani stavbe

• ustrezno prilagoditi velikost in število oken na vzhodu in zahodu

• povečati okna na južni strani, da bo pozimi v hišo sijalo več sonca in bodo toplotni dobički večji

• uporabiti varčnejše gospodinjske stroje

• sistem ogrevanja in prezračevanja zamenjati z drugim, manj energetsko potratnim

Paket PHPP sam po sebi ne predstavlja kake bistvene novosti na področju gradbene fizike. Prinaša pa velik napredek pri kakovosti projektiranja stavbe, saj zahteva sprotno in redno sodelovanje arhitekta, vseh projektantov ter tudi investitorja, kar pa je pomemben napredek od projektiranja običajnih hiš, kjer projektanti redko vedo eden za drugega in je optimiranje "delovanja hiše" bolj ali manj prepuščeno naključnemu znanju in organizacijskim sposobnostim arhitekta ali investitorja.

Za ponudbo izračuna PHPP izpolnite vprašalnik in nam ga pošljite.