Med ponovoletnim oddihom in pripravami na oba sejma se je na gradbišču, ki to ni več, vendarle dogajalo, zlasti, če je dovolilo vreme. V pravilnem vrstnem redu nove dosežke naštevajoč izgleda trenutna bilanca takole: aktivirana je biološka čistilna naprava in priklopljena je cisterna z deževnico;  pognali smo prezračevanje z rekuperacijo odpadne toplote; položene so finalne talne obloge; montirana so notranja vrata; prišli so najzajetnejši kosi pohištva ter bela tehnika za kuhinje; stara kantina ima zafugirane stene, pripravljen zajem zunanjega zraka za bodoči istrski kamin (če bo Boljša Polovica voljan ...), ter tla obložena s starimi planetkami izpod podstrehe.  Prav tako je od telefonskega droga ob cesti pa do našega razdelilnega jaška speljan nov telefonski kabel. Še vedno pa so  odprta poglavja o asfaltu in zunanji ureditvi zgornje terase, in ostala bodo odprta vse dokler se nas vreme ne usmili in se enkrat že začne pomlad...

Cisterna z deževnico in aktiviranje biološke čistilne naprave

Zagon teh dveh kosov opreme je zahteval timsko delo - večino muke je opravil Tone vodovodar (vezava in napeljava vseh možnih cevi ter montaža hišnega črpališča). Najmanjšo muko je opravil pooblaščeni izvajalec iz podjetja Armex, ki je ugotovil, da je Tone naredil praktično vse in je samo še vsul v BČN kroketke iz plastike, na katerih bodo živele in kloako jedle pridne bakterije. Nedokončano muko pa smo imeli standardna zasedba, ki ni zmogla montirati enega od pokrovov - plastika je bila pretrda od mraza, da bi se kakorkoli vdala našim pritiskom. Delo smo torej prestavili na sončne poletne dneve.

Zagon prezračevanja z rekuperacijo

Boris in Aleš sta po dveh obiskih omogočila, da se obe hiši prezračujeta, ne da bi imeli omembe vredne toplotne izgube iz naslova prezračevanja. Sama montaža je bila neboleča, a pretresljiva, zlasti v trenutkih, ko je Aleš doživel kamnoseški preblisk med vgradnjo rozete za odvod izrabljenega zraka med kamnito stensko oblogo - slika globoke zamaknjenosti in hude koncentracije z dletom in kladivom v roki pove več kot besede.

Prezračevanja odtlej nismo ugasnili, vseskozi je nastavljeno na najnižjo hitrost. Po nekaj urah je vlaga padla na 50%, kjer se odtlej tudi giblje. Kakovost zraka v obeh objektih pa je težko opisati - navajeni smo namreč, svež zrak enačiti z mrzlim zrakom, in topel zrak enačiti z zatohlim. Tu pa si presenečen - toplo je, vendar je zrak dober in vonja po novih hišah, ki je prej udaril v nos, skoraj ni več. Novo je tudi to, da se ob delu sploh več ne prepotiš - nihče več ne odpira oken, ki so bila doslej vedno odprta.Toliko o zmotnem prepričanju, ki kroži  po prenekaterem gradbenem forumu, slišati pa je tudi iz marsikaterih projektantskih ust - da v varčnih hišah ne smeš odpirati oken. Dejstvo je, da se na odpiranje oken niti ne spomneš. Ni vlažno in ni zatohlo. 

Talne obloge

Spočetka smo v vseh prostorih planirali talne obloge, no, saj niso bile obloge v pravem smislu besede, temveč jedkan beton. Kasneje pa se je izkazalo, da bi cena priprave tal bistveno presegla smiselno mejo. Žal smo morali zavreči idejo o epoxi premazih na jedkanem estrihu, kar je imelo preizkušeno dober izgled in zelo simpatično ceno, kajti estrihi so, kljub specifikaciji proizvajalca in zagotovilom izvajalca, popokali. Sanacija divjih pokov pa vizuelno ni dosežek, ki bi ga človek rad gledal do konca življenja, zato bi bili morali najprej izdelati nekaj mm sloj izravnalne mase, ter jo potem pojedkati. Tu nismo našli izvajalcev, ki bi nas prepričali, da sta vložek in cena v pravilnem sorazmerju. Zato smo, razen v novih kletnih prostorih, kjer bomo izravnalno maso te dni polagali brez izkušenj temveč s skrbjo, jo potem pojedkali in poepoksijali, idejo o jedkanem betonu zamenjali z že znanimi in preizkušenimi tankimi PVC ploščami. Če so od prenove našega stanovanja tako dobro zdržale v naši domači kuhinji in predsobi, da še otroci, ki so medtem postali mladina, niso vedeli, da hodijo po PVC-ju in ne po ladijskem podu, si upamo tudi v rekonstrukciji istrskega interierja!

In smo si:

Notranja vrata in leseno pokrivalo kamnitega pulta

Naš Damjan mizar je za štose. Pri nas je preživel že marsikaj in marsikaj ga tudi še čaka ... znabiti tudi pocinkane delovne mize, pa še to ga ni vrglo s tira. Zadnja neobičajna naloga je bila izdelava kmečkih notranjih vrat v provansalski modri barvi, ki jih je bilo treba postarati. Ker ima Damjan stroje, s katerimi krtači, drsa in morda še na kateri način iz novega naredi staro izgledajoče, ter veliko smisla za estetiko, je nalogo zgledno opravil. V Kropi so dodali še kovane kljuke in bunke, no, še bolj veseli bi bili nekoliko manj gorenjskih modelov, a končni učinek je tak, kot smo ga hoteli:

Pohištvo 1. del nadaljevanke

Štorija o pohištvu se bo vlekla še čez nekaj naslednjih tednov, upamo, da ne celo mesecev, zato nekoliko neobičajen naslov. V tej epizodi smo dobili rdeče usnjene dvosede in enosed, črne kovinske postelje s posteljnino ter en kamion bele tehnike za 3 kuhinje. 

Trnuljčica se zbudi - obnova stare kantine

Tu smo spet na mestu, ko bo Malenkost začela pojecljavati, dobivati solzne oči in se bo v srcu zganilo začudenje nad tem, kako lepo je lahko vse, kar je staro in z ljubeznijo obnovljeno in popravljeno. V mrazu in burji sta Fikret in Enes začela fugirati stene v stari kantini.  Fugiranje v mrazu je težko mučenje - rokavice so prej ali slej mokre, in ko dobro potegne čez takrat še prazne okenske odprtine, te zazebe do kostnega mozga.  Pa sta zdržala, v pomoč je prišla ustekleničena "Bela sljiva" od mizarja Damjana, vsaj tako je pisalo na steklenici, in opravila sta dober posel. V stene sta spravila tudi dobre tri samokolnice kamna, saj se je marsikateri v toku let odvalil iz sten. 

Ko je bilo najhujše že mimo, je prišel monter Bogdan vgradit v stene kantine še zadnjo pošiljko oken. Ker so vgrajena v stare erte, ki so seveda daleč od ravnin in livelov in podobnih neumnosti, in ker ima zunanji del kamnite stene svojo erto in notranji del kamnite stene spet svojo, v drugo ravnino  postavljeno erto, so okna poravnana tako, da so od zunaj "v vago", znotraj pa ne.Tako je bilo tudi prej, a stara  lesena okna so imela tako nežna krila, kot jih danes ne delajo več, zato se je manj opazilo.

Pika na I pa je spet sprotna zamisel - od tlakovanja terase nam je ostalo precej več starih planet, kot smo mislili. Bilo naj bi jih celo dovolj za tlakovanje kantine - in izkazalo se je, da je bilo celo nekaj kvadratnih metrov viška. Ta višek sta Fikret in Enes, ki znata vse, če ne znata, pa začarata, skupaj s svojo lastno zalogo planetk, položila še na tla otroške letne kuhinje.

In izgled? Presodite sami, da Malenkost spet ne odtava v verbalne delikte:

Družabna kronika in proste dejavnosti na višini:

Medtem smo dvakrat pekli, obakrat na soboto. Del mladine se je izločil od uživanja teletine pod peko in je pekel hrenovke in popečen kruh. Proste dejavnosti pa so obsegale plezanje po kandelabru (telefonski drog), a to so izvajali zelo ljubeznivi Telekomovci, ki so obljubili, da bodo poskušali čimhitreje namestiti vse potrebno za telefon in internet.