Kako težko je danes pritiskalo vreme - vlekli smo se ko stare cunje, Hasan je bil popolnoma premočen od dela v izkopu, Fikret ima gripo in po žepih nosi Coldrex, Mustafa je imel izjemno domiselne ideje o žebljih in hidroizolaciji, Denis bagerist pa je čutil potrebo pozanimati se, če me je kdo pretepel, z obrazložitvijo, da tako tudi izgledam. Kljub takemu polklavrnemu stanju sta nastali dve dodatni vrsti zidakov v pritličju, tako da smo že nad parapetom oken.

Potem pa smo gledali naše izvire in potočke, ki se iz sredine izkopne jame vlivajo navzdol. Sicer lepo ponikajo čez drenažo,  a občutek ni najboljši.  Upoštevaje dobrohoten nasvet dragega bralca G.T, ki ga za ljubeznivo gesto tudi honoriramo s slivovim pecivom, je bilo nabavljenih 60 m2 filca, ki sta ga Hasan in Musto plavajoč v blatu napela čez kapljajoče pobočje in ga spodvila še čez lužo, pod katero je dno naše izkopne jame. Sicer je pod temeljem še dodaten tampon 30 cm gramoza in kontrola ponikalnice vedno pokaže vse v najlepšem redu, ampak z vodo je lahko križ in na infrastrukturi ni za šparat, raje na zavesah - Denis bo jutri pripeljal še kamion gramoza, da na kritičnem mestu ne zasipavamo z zemljo.

Najlepše (z izjemo kofeta) je bilo, gledati Denisa, ki v transu vozi bagerčka sem in tja, sistematično utrjuje, zasuva, nasuva, rine, ravna in zasipa. Bageristični trans je bil tolikšen, da smo ga - preoblečeni in naklepetani - obvestili, da že dlje časa dežuje in da mi pač gremo, on v kabini pa naj kar po svoje.

Jutri, v sredo, se zasipanje nadaljuje in dokonča se zadnja vrsta v pritličju pred betoniranjem, ki je predvideno za v četrtek.

Za nekakovost današnjih slik se avtorica opravičuje - medtem je fotoaparat po svoje uporabljal otrok, aparat pa ima veliko nastavitev in možnosti izbire več kot presegajo sposobnosti tega uporabnika (včasih, ko še ni bilo Windowsov in je kraljeval DOS, smo takim rekli "glupi user")

Takole sivkasto megličasto se je začelo ...	... čeprav ni bil tornado ampak burja, je potrgalo čepasto folijo in pometalo obtežilne kamne iz zidakov v stene - škoda ni bistvena, je pa poučna.
Naj se ve, da armiramo s palicami fi 10. V pritličju dajemo le po dve horizontalni palici na zidak od 37,5 cm (le na notranjo stran), v kleti pa smo dajali po štiri tako, da smo zapolnili vsa mesta za sidranje, ki jih distančnik premore.	... slik zidakov Wolf danes ne bo kaj veliko, ker jih zaradi nastavitve fotoaparata ne moremo razločiti od betonske plošče in od neba. Serije ponovimo pri drugem delu pritlične stene, postopki se k sreči ponavljajo.
Na slikah se curljanje v izkopno jamo ne vidi tako dobro kot v naravi ...	... tam še slišno kaplja. To je bil tudi razlog za ...
... neprostovoljne blatne kopeli ...	... brez terapevtskega učinka - fanta sta se prezebla in premočila.
Slika ne more pokazati, kako je dejansko izgledalo ...	... ampak fanta sta napela ves filc in potem se je delo avtomatiziralo ...
Na obisku so bili tudi naši projektanti strojnih instalacij ...	... medtem je Denis polnil izkopno jamo z gramozom ...
... na tem koncu še ni izvirov, zato z gramozom prenehamo dober meter pod vhodnimi vrati ...	... filc poveznemo čez gramoz, malo posujemo in potem je na vrsti zemlja.
Če bi tole delali z lopatami, te slike danes ne bi bilo.	Na nasuto zemljo si je Denis narinil rampo, in štorija z gramozom se ponavlja.
Kmalu za tem se je ulilo in ni hotelo nehati. Ker fotoaparat morda ni vodotesen, vsaj potaplja se pri nas nihče, smo ga nehali uporabljati. Tu se fotodokumentacija, za danes, neha.
Nazaj ...	Naprej ...