Kot se za poletni čas spodobi, so se dopusti malo raztegnili, ampak to spada k poletju kot nezanimive novice na avgustovski dnevnoinformativni program, pa na kateremkoli kanalu ga že gledamo. Prvič, odkar zida, je družina doživljala čakanje oziroma prestavljanje datumov, ko bo delo narejeno - šlo je za lakiranje pergole nad teraso. Če pogledamo iz realne plati je bil to prvi obrtnik, ki nas je, po domače rečeno, malo "nategoval",  še to le za nekaj dni, a kljub temu smo s pridnim ključavničarjem Srečkom vendar ujeli datume. Boljša polovica je "nategovanje" komentirala oziroma pojasnila z ugotovitvijo, da obrtnik Malenkosti zagotovo še ni imel priložnosti osebno spoznati, nakar se je Malenkost z dvignjenim nosom odločila, da bo podvzela tudi ta potrebni ukrep pa čeprav se bi morala odpeljat v lepi goriški konec - a obrtnik je zlo usodo bržkone zaslutil in naslednji dan je Malenkost svojo nežno pojavno obliko vendarle peljala na montažo in ne na zastraševanje ubogih prezasedenih obrtnikov.

Pergolo smo montirali cel dan, z eno samo drobno - brezposledično - delovno nezgodo, ko je eden od horizontalnih še nepritrjenih drogov zletel iz konstrukcije in pikiral na spodnjo teraso proti cesti. Imeli smo srečo, saj je zadel le element za opaženje in obležal med plevelom, ki je zdaj že tako visok, da ga je Fikret s težavo našel. In rezultat? Pred spalnico v večji hiši imamo ne teraso, ampak plesno dvorano z najlepšim možnim razgledom, če odpišemo veduto na zahod, kjer kraljuje najljubši sosed. Menda je vedno glasnejše rentačenje in stopnjujočo se sočnost uporabljenega besednega zaklada zagrešila luna, verjetno je pomagal tudi sod v kleti, zadosti naj informacija da je naslednji dan najljubši sosed bil hripav in smo si lahko oddahnili od obveznega koncerta oziroma, kot pravi soseda Mirica, od maše. Čeprav bi Malenkost sosedskemu vokalnemu izvajanju raje nadela naziv litanije.

Po montaži pergole so si oder podajali polknarji in fasaderji. Multinacionalna skupnost (Bosanci, Hercegovci, Štajerci in Kraševec) se je ob času počitka oziroma hlajenja v stari kantini ukvarjala tudi s prevajanjem vsem splošno poznanih pojmov, za katere živ bog ni vedel, kaj pomenijo. Gre za nasadilo za podboj za polkne, ki je v štajerščini "štinglc", in Kraševec, ki ga je Štajerc poslal iskat to zadevo (sam je ni mogel vzeti ker je Malenkost z metrom v roki  okupirala edino lestev v nadstropje, kjer se je imenovani štinglc nahajal) , je zbranim sporočil, da bi ga našel hitreje, če bi vedel, da išče "pant". Kraševčeva zelo duhovita in nabrita hči pa je Malenkosti s prevodom pomagala najti  orodje, po katerega je bila poslana, pa Malenkost ni vedela, da je  "bet" kladivo. Skratka, človek se uči dokler ne gre tja čez, a če se lahko uči v sredini tako prijetnih in nasmejanih ljudi, postane zadeva pravi užitek.

Poročamo tudi o matičnih zadevah - eden od dveh Mustaf se je med dopustom poročil; pa ne tisti, ki je mlad in ledig in frej, ampak tisti, ki ima že kopico otrok in nekaj bivših žena. Komentar onih, ki poznajo oba zakonca, je bil enoglasen: tokrat da zadeva ne bo funkcionirala na način, kot si je Mustafa zamislil. To be continued.

Fotodokumentacija: