|
Kako sta nastala nov dimnik s starimi korci in nova streha z novimi korci ...
|

|

|
|
Novi dimnik raste brez tuljav, ki smo jih izbili, ... |
... in čeprav od daleč ne izgleda bogvekako aktivno :) ... |
|

|

|
|
... se na strehi dogaja. |
Fikret se ubada s korci, tokrat jih ne vijačimo ampak polagamo ob robeh v malto ... |
|

|

|
|
... v sredini strehe pa v purpen.
|
Ni da bi človek pretiraval, ampak delo je zamudno in zahteva natančnost. |
|

|

|
|
Zadnje tri smo ovekovečili še za vnuke in dokazni material,... |
... in streha je gotova. Pravzaprav čaka še na kleparja in na zadnjo obrobno letev. |
|

|

|
|
Enes oblikuje še zadnje fuge na novem dimniku ... |
... ki nam je vsem bolj všeč kot stari. Predvsem se nam dopadejo stari korci na vrhu. |
|

|

|
|
Da ne bi bili preveč poetični se za hip ozremo še na kruto realnost na dvorišču ... |
... in za prijetno protiutež na sosedo Mirico ki je v resnici Miranda in nas vedno razveseli z obiskom ... |
|

|

|
|
... ampak vsaka čast temule dimniku ... |
... Malenkost ga je hitro preizkusila (to je natanko tretji ogenj!) in zadimila vse tri može na strehi ... |
|

|

|
|
... a zadeva je delovala bolje kot prej, čeprav je nekaj dima še vedno uhajalo, a k sreči nemoteče, saj uhaja navzgor čez okno in nas v letni kuhinji ne moti. Kaj češ, v prepihu ne vleče noben dimnik razen če ima ventilator. |
Ob pogledu na sač, ki ga je Fikret prinesel iz svojega vsakomesečnega obiska doma, človeka stisne pri srcu; menda je tam čakra hrepenenja, in Malenkost si to slo razlaga s še močno živim spominom na neverjetno dober okus peke, ki se je zgodila enkrat pomladi ... |
|

|

|
|
... čez okno, skozi katerega uhaja nekaj dima, se letna kuhinja vidi takole ... |
... pa še remek delo, ko Malenkost poskuša pobrusiti ostre vogale sača. Komaj čakamo, da se začne v kotu kaj resnega peči! |
|

|

|
|
Ko je bila streha z dimnikom vred končana in dimnik krščen, ... |
... sta prišla naš Sarajlija iz Senadolic in njegova žena iz Sarajeva - kdo drug kot ključavničar Srečko z ženo, ki je obisk zaključil z olajšanjem. Ne bomo delali dodatne maske za stopnice, ampak se bo s spuščenim stropom mučil Pero malar. Ki tega še ne ve ... |
|
Kaj smo delali potem, sicer ne spada v gradbeni dnevnik, ampak v družabno kroniko. Kej pej, pili smo kafe, oštja, čeprav Srečko ne troši te robe! |
|
Internistični pregled
Pravzaprav močno zanemarjamo dela, ki se dogajajo v notranjosti hiše, čeprav niso nič manj pomembna. Le tako očitna niso in v kratkem času ne prinesejo končne oblike, s katero bi se lahko hitro pohvalili. Pero malar in njegov Robi že dlje časa mučita muko, eden bolj v višavah, ko montira spuščene strope in čez njih vlači prezračevalne cevi, in drugi, ko po Perotovem navodilu obdeluje stene. Stene se delajo po posebni recepturi ... kakopak, ne smejo biti ne gladke ne enakomerne, vogali ne smejo biti ostri, pa še barva bo, kakor pravi Pero, šekasta. In če nas je spočetka še skrbelo, ali bo Pero, ki je ta teden v Cankarjevem domu prejel mojstrsko diplomo, sploh znal delati kaj drugega kot brezhibno gladke površine z ostrimi robovi, nas je prepričal izdelek. Na sloj lepila z mrežico se najprej ročno nanese izravnalna masa, ki se z žlico oblikuje, potem se premaže z emulzijo, v kateri je drobna mivka, in potem pride še sloj barve.Tako dobimo negladko, a ravno steno, z zabrisano strukturo in pravzaprav je vsaka stena zase svoj neponovljiv basreljef. V petek je Pero naredil še vzorec barve, v soboto je Boljša Polovica izrazila zadovoljstvo z njim, in teden se bo nadaljeval v starinski okrasti barvi.
|

|

|
|
Zaprte prezračevalne cevi na vrhu stopnišča - lovile bodo tisti vonj po tenstani čebuli, ki ga dve cevi v kuhinji ne bi mogli posesati in se bo dvignil na najvišjo točko v hiši ... |
... tudi v nadstropju večje hiše so stene že "poglajene" ... |
|

|

|
|
... kar sicer kljub veliko dela še vedno ne nudi končne podobe ... |
... a ko se stene osvetlijo z reflektorjem, se vidi nežna starinska struktura ... |
|

|

|
|
... strop je malo manj izrazit in že "pomivkan" ter čaka na belo barvo ... |
... struktura izravnalne mase od blizu ... |
|

|

|
|
... če dodamo še sloj mivke, izgleda takole ... |
... našo prvo domačo žival smo pustili pri življenju, očitno se tu dobro počuti, čeprav je brez ene noge ... |
|

|

|
|
... tu pa malo folklore s prezračevalnimi cevmi ... |
... ki se v pritličju že skrivajo po spuščen strop ... |
|

|

|
|
... tale soba pride na vrsto naslednja ... |
... Robi ustvarja strukturo; ... |
|

|

|
|
... in tole je vzorec barve, ki v naravi izgleda popolnoma drugačna ... |
... kot je na sliki. |
Zakaj je najprej nastal podest ...
Vhod v manjšo hišo ali podest smo izven načrtovane dinamike del, po kateri bi morali začeti od spodaj navzdol s tlemi letne kuhinje, dobili zato, ker smo pred dokaj visokim vhodom gradili bolj ali manj domiselne mostove in zasilne stopnice iz najrazličnejšega materiala, da bi si olajšali vstop. Kar ni narobe, a je imelo udarne posledice, ko je Malenkost z očali na nosu in purpenastimi rokami v slabovidni megli zamenjala kos stiropora s siporeksom in poletela na vse štiri. Zoprne posledice pa so bile vsakič, ko je bilo treba v to hišo kaj prinesti ali odnesti. Kazalo je že, da bomo obrabili "štok" od vhodnih vrat, za katerega smo se vedno držali. Fikret in Enes sta podest postavila v enem samem dnevu, naslednji dan pa ga je Malenkost že preizkusila in je zdržal tako težo materiala kot težo duha in nenazadnje - karakterja.
|

|

|
|
Kaj se da narediti v enem dnevu! |
Pot iz stare kantine do nove hiše je sedaj že popolnoma potlakovana. |
|

|

|
|
Neznosna lahkost vstopanja ... |
... na tej strani pa bo nekoč še mala kamnita klopca. |
Napovednik: stene, keramika po kopalnicah, iskanje motorčka za odpiranje portonskih vrat, ter borba za električni priključek. Malenkost si raje da izruvati zob kot da leta po pisarnah ...
|