Prvič smo betonirali stene v eni rundi - torej brez obveznega kofeta. Bilo je popolnoma v redu, čeprav je Fikret imel malo slabši občutek, a stene se niso napenjale in ničesar ni razgnalo.

Sicer pa je bil danes posebej omembe vreden dan, ki se je začel skrajno klavrno -  Malenkost, ki je v jutranjih urah neuporaben zombi, je morala biti v Kopru že ob 8. uri zjutraj, kar pomeni, da je pristavila vodo za kavo ob šestih zjutraj, in ko jo je hotela zakuhati, je ugotovila, da gospodinjstvo ne premore niti zrnca kofeta, ker smo ga vsega spili med dopustom. Dan se je vendarle nadaljeval odlično - Malenkost je prehitela gospoda iz Rižanskega vodovoda za nekaj minut in za nekaj metrov zamudila neverjetne Savinjčane, ki se ukvarjajo s polkni, ki so se javili iz gradbišča, ko je Malenkost ravno peljala mimo na zgornje parkirišče. Vse brez nesreče, morda pa ni vse v kofetu ...

Skratka, konec tega tedna dobimo vodo, čisto pravo lepo čisto rižansko vodo brez obveznih poletnih bakterij, in plošča na strehi bo lahko spodobno zalita.

Nadalje - s Savinjčani smo dorekli montažo polken in vse, kar spada zraven.

Kofe, ki ga je na gradbišču k sreči v izobilju, smo pili menda kar trikrat, ker pri nas Davorja betonerja čaka kofe že ko pride, in delovni proces teče potem povsem nemoteno. Je pa zato zmanjkalo piva, in skoraj zmanjkalo vode, a zato je kuhinjski kotiček čist kot solza.

Od onih "tapravih" del  so fantje že navsezgodaj, praktično sredi noči okrog osmih zjutraj, že imeli dvignjeno krajšo slemensko lego na pravo mesto, da smo jo na eni strani nataknili na vijak in na drugi strani vbetonirali v nosilno steno; potem smo čakali Davorja, ki je bil ob enajstih ne pri nas, ampak še v Ilirski Bistrici, in med tem imeli prijetne obiske iz Gorenjskega - pravzaprav smo bili danes večregijsko gradbišče. Fikret je v izostanku drugih nujnih del žagal letve za streho, drugi del ekipe je opravljal poljedelska opravila pri sosedu, Malenkost je zalivala solato in čebulo. Betonaža se je začela šele ob enih popoldne, in je  s pripravljalnimi  in zaključnimi deli vred trajala do pol štirih. Potem smo v beton, ki veliko hitreje zagrabi kot takrat, ko je bilo še mrzlo, zabili še palice in šli drugim delovnim zmagam naproti.

Neverjetno, tudi fotoaparat s posnetki strehe, plošče nad pritličjem v drugi hiši in polaganja elektroinstalacij v njo je danes vendarle prišel v Ljubljano in Malenkost se lahko "razduži":

Plošča nad pritličjem druge hiše - "zafršolana" ali opažena ...	... nad spodnjo armaturo se je lotijo še električarji ...
... in takole prekrita z zgornjo armaturo čaka na beton.	Medtem na strehi  prve hiše klepar stopa bližje k soncu, svobodi ...
... fascinantno, žleb!!!	Morda lahko vidite mrežico proti pticam in glodalcem - zmanjšanje resolucije jo je skoraj pobralo ...
... in tu že današnji dosežki: lega od spodaj ...	in iz zgornjega nadstropja, ...
... ki čaka na Davorja z betonom ...	... medtem pa burja potrga vso zaščitno folijo, ki jo danes dajemo večkrat.
Evo, prvi beton gre v steno ...	in ves nadaljni tudi :)
Takole je šlo, tu ni več kaj dosti pisat ...	... danes vibriramo z železno palico ...
... še malo pokončnih betonerskih panoram ...	... brez reducirke ne bi šlo tako elegantno ...
... vrstni red je znan - betoniramo,vibriramo, čistimo ...	... ekipa je že tako uigrana da se sploh več ne pogovarjajo ...
... malo bližnjih betonskih posnetkov ...	... čiščenje mimo padlega betona v steno ...
... takole izgleda svež beton v steni ...	... in takole betonaža od zunaj.
Ne moremo pa zaključiti brez triptiha v zelenem - plevel, solata s spominčicami in kulisa iz čebule ... oprostite, doslej pri nas sočivje ni tako bohotno uspevalo, zato smo navdušeni ne samo nad gradnjo, temveč tudi nad novoodkritimi poljedelskimi zmožnostmi.