Ko se zidarija in razna groba dela končajo, se miselni vzorci v glavah nehajo sukat okrog betona in kanalov, ter  jim je dopuščena ustvarjalna svoboda beganja po raznih idejnih izvedbah kuhinje, po materialu in barvi opreme kopalnic, po iskanju kovinskih postelj in pripadajočih odstavnih površin v spalnicah, ... Dopuščena je tudi visoka stopnja kreativnosti pri uporabi starega materiala, ki stoji na velikem kupu in hodi v napoto - tako Malenkost nekega večera iz kartonske škatle ovsenih kosmičev prepogiba in oblikuje prototip kovinskega držala za stenske svetilke, v katere bomo  vstavili stare strešne korce, in jih naslednjega dne vneto nese našemu ključavničarju, hkrati z zalogo na mero prirezanih korcev, saj niti eden v radiju ni enak drugemu ...niti niso enako dolgi, in še manj bi lahko iskali enako trdnost - vsem pa je skupno to, da so neskončno umazani in porasli z mahom, in prav neverjetno lepi. Sprejemamo kritiko, a že vnaprej zatrjujemo, da od naše obsedenosti s starim ne odstopimo. Vsakršen trud v to smer je že vnaprej obsojen na propad.

Skratka - začenjamo brkljati.

Novo je tudi to, da je v naše kraje tudi vidno prišla jesen. Pojav resda ni nenavaden in se redno ponavlja, a vsako leto znova  nas osupnejo goreče barvne kombinacije pordečelih listov ruja, ki ostro kontrastirajo z zamolklo zelenimi bodikami žineštre, s svetlejšo zeleno brinovih grmov in ubitim svetlikanjem sivečih hrastovih listov:

Skratka, področja dejstvovanja so se, kakor letni časi, ustrezno spremenila in v zadnjem mesecu obsegajo: klesanje, prevoz in polaganje kamnov na tla; obdelava in beljenje sten; obloga kopalnic s keramiko, ter sanjarije o detajlih notranje opreme. Katere kose pohištva potrebujemo, katere barve bodo, katere materiale bomo uporabili in kam jih bomo postavili, pa vemo že od začetka. In vedno znova ugotavljamo, da bi brez tega bili, kot se temu po domače pravi - mrzli. Pravzaprav smo arhitekta z razporedom pohištva seznanili že v fazah idejnega projekta, da ne govorimo o mnogih sprotnih premikih za nekaj cm sem ali tja - verjetno od tod arhitektovo zagotovilo, da bo, če je prenesel nas, bržkone prenesel vse  nadaljne investitorske napade nenehne kreativnosti.

Zavzeto se dela tudi na papirologiji. Naročili smo elektro soglasje in zaprosili za telefon in internet.  Sicer vemo, da bo elektrika prišla pred telekomunikacijami, pa se je gospod iz Telekoma nepričakovano že oglasil in spodbudil  novo upanje na prosto parico v naši prezasedeni centrali; zavzetost nas veseli, a kljub temu se še vedno zanašamo na utemeljen sum, da bo telekomunikacija prej ali slej potekala tudi brez žic in da bo naša mala vas lepega dne tudi brez proste parice deležna neproblematičnega in kakovostnega vstopanja v virtualni svet.

V tem mesecu bomo verjetno izvedli tudi blowerdoor test, pri čemer nas ne skrbijo okna, vrata ali stiki med stenami, tlom in stropom. Skrbi nas skupna strojnica, iz katere peljejo instalacijski vodi po obeh hišah, ker bomo v to napeljavo še posegali in zato dokončna zatesnitev še ni mogoča. Hkrati pa bi želeli v svrho obnove finančnih sredstev, ki proti koncu gradnje kopnijo, čimhitreje pridobiti nepovratna sredstva Ekosklad, za katere smo sklenili pogodbo že davno, preden se je gradbena zgodba sploh začela.

Sončen oktober smo izkoristili do konca, saj smo se lotili obsežnih zunanjih zaključnih del - oblaganja vseh talnih površin s kamnom , ter čiščenja kamnite in lesene navlake iz priročnega skladišča na bodoči zelenici na zgornji terasi, pa se je vreme skisalo še preden smo utegnili zaključiti. Ne glede na vreme pa so ves čas potekala tudi dela v notranjosti - strukturiranje in beljenje sten, zapiranje visečih stropov z gips ploščami, ter oblaganje kopalnic.

Odkar smo končali letno kuhinjo, lahko poročamo tudi o dveh preizkusih, ali dimnik res vleče in ali sač res dela. Predhodni oziroma nulti preizkus je prispevala kar Malenkost, ki je v vlogi smetarja na kup pobrala in skurila vsaj kubični meter kartonov. Potem je požela neodobravanje, ker je v pravični vnemi uničila vse koše za smeti, a jeza je trajala le kak dan - v kartonih namreč kupujemo marendo in red se je hitro znova vzpostavil.

Prvo pravo peko pod crepnjo smo imeli kar tako, v slavo letni kuhinji, drugič pa je bilo po sredi redno letno postaranje. Zadnjemu pekovskemu slavju se je pridružil še gospod, ki je preizkušal trdnost in suhost estrihov. Nad okolico in ljudmi je bil navdušen, zlasti nad pomanjkanjem signala za Simobil, saj je lahko v komunikacijski luknji nemoteno delal in preizkušal naše pekarske sposobnosti.

Nad estrihi je bil, žal , navdušen malo manj, mi pa tudi. Izkazalo se je, da je kakovost estrihov v kleti precej slabša kot v preostalih koncih stavb, kar nas jezi, saj so estrihe vlivali eni in isti ljudje z enim in istim materialom, ki so ga na koncu še odpeljali. Odmik od idealnosti vsekakor ni katastrofalen, je pa nepotreben in zaradi tega moteč že iz principa. Da je estrih v kleti še dosti bolj vlažen kot drugje, pa smo vedeli že prej, in malar Pero je nemudoma naslednji dan pripeljal sušilni stroj, ki deluje že dva tedna in iz kletnih prostorov črpa vedno manjše količine vode. Kar se tiče estrihov ,smo z njimi nezadovoljni tudi zato, ker so navkljub navedbam v tehničnem listu na nekaterih klasičnih mestih vendarle popokali in bomo deležni šivanja dilatacij.

Napovemo lahko tudi dodaten strošek, ki smo se mu zaman kanili ogniti. Če smo še dva meseca nazaj menili z jedkanjem finalno obdelati kar estrihe, ki bi jih seveda prej prebrusili, smo se morali sprijazniti s tem, da so premehki in da bo vendarle potrebna tanka plast samorazlivne izravnalne mase. Žal, kdor gradi, tudi troši. 

Izjemno zadovoljni pa smo z učinki talnega gretja v močno izoliranih stavbah. V kleti, ki premore le dve okni, je namreč odločno prevroče, temperaturo smo namreč zaradi protokola in sušenja estrihov namestili na 25 stopinj Celzija. V zgornjih prostorih, kjer je potrebno zaradi sušenja sten okna odpirati, je seveda mrzlo, a čim okna zaradi prepiha zapremo, se hitro vzpostavi zelo prijetna nevsiljiva enakomerna toplota. 

O opravljenih dosežkih seveda spet poročamo tudi s slikovnim gradivom:

Čiščenje zgornje terase in vklop vodov v cisterno

Preden smo se lotili oblaganja "avtostrade" s kamenjem, smo imeli še zadnjič po tej dovozni poti čast in veselje pozdraviti Denisa s svojo rdečo nekajtonsko pošastjo, ki smo jo spustili nad star les in erte. Skopal je tudi kanale, v katere smo na pesek in betonsko muldo položili (drenažne) cevi za odtok preliva iz stare štirne ter za odtok meteorne vode iz naše strehe ter meteorne vode iz strehe najljubšega soseda; ker nima žleba, "njegova" voda odteka k nam. Odtok voda je torej urejen in usmerjen v cisterno za zbiranje deževnice. Hkrati je Denis nekoliko prekopal bodočo zelenico, tako da je že malo bolj pogleda vredna.

In ker je bila ravno prilika, je Denis odkopal še malo materiala ob hrbtni strani letne kuhinje, da smo hidroizolirali betonsko omaro. Četudi bodo v njej samo krožniki in krama, naj stojijo na suhem ...

Oblaganje zunanjih talnih površin

Če bi svet bil pošten, bi lahko prihranili strošek za represivne državne organe in v prostorih bivših zaporov bi lahko organizirali tekmovanja v karaokah. Da svet tudi v bližnji gradbiščni okolici zares ni pošten, nam je bilo dano spoznati tistega dne, ko smo v skladišču kamna pod vasjo hoteli naložiti stare škrle in spoznali, da nimamo česa nalagati, ker, ..., no, ker ... jih preprosto ni. Bile so odtujene, odvzete, nekdo jih je sunil, maznil, ukradel. Skratka, stali smo pred mestom, kamor smo jih za priročnejše nalaganje predhodno zložili, in psovali. 

Nismo namreč videli samo manjkajočega kupa kamenja, ampak tudi vso  zastonj opravljeno muko, ko smo škrle, s katerimi je bilo njega dni tlakovano dvorišče in pritlični prostori, počasi luščili izpod nasutij, jih skladali v kamion in jih začasno uskladiščili. Malenkost in Boljša Polovica, ki sta se s škrlami ukvarjala bolj duhovno, pa sta cmevkala zaradi tega, ker so bile tako lepe in so skrivale v sebi stoletja uporabe in štorij. Če objokovanje skrajšamo, ugotovimo le še to, da jih je zmanjkalo kar za 50 kvadratnih metrov, in da bomo izgubili še vsaj tri dodatne dneve, ker bo treba  preostal kamen znova klati, pri tem pa upamo, da ga bo sploh še dovolj. 

Izvzemši to demonstracijo stanja duha pa potekajo dela imenitno in - kaj bi izgubljali besede, kjer je kamen, je lepo!

Kamnit šank v kuhinji

Tematike šanka bi se lahko lotili že pred tedni, a je zaradi obče občutljivosti nismo želeli objavljati, dokler ni pretekla določena količina vode in so se strasti umirile. Šlo je za spopad različnih volj in okusov, sukalo pa se je okrog tega, ali naj šank ima okenske niše ali ne. Fikret je vanj vdelal tri niše, obrobljene s starim lesom, ki ga je do gladkega pobrusil in ... zadeva ni bila všečna. Sosed Evgen je sicer predlagal, da bi v okna postavili slike znamenitih osebnosti, omenjalo se je ranjkega maršala, potem onega bradatega moža, ki običajno visi na križu, pa tudi glamurozno navlako novejše zgodovine, točneje nekega bradatega in igrajočega evropskega poslanca, ki ga Malenkost ne prenaša ne na tešče ne po jedi, in še razmeroma nebolečega, čeprav hudo lepega in vedno polno odgovornega Primorca. 

Okenske niše so šle, z njimi obilo piva in kletve, izginil je tudi problem izbire slik in sedaj je šank mogočen monument našemu flišnatemu kamnu - še vedno pa premore poličke iz starih opek, ki bodo sedaj služile ne kot podlaga za slike, ampak kot naslon za utrujene noge tistih, ki bomo tu nekoč posedali in obujali spomine na prestani kažin, ki se je vendarle odlično končal.

Finalna obdelava sten

Slike žal ne uspejo prikazati spremembe, ki jo je pač treba doživeti v živo. Stene so resda nove novcate, a ne premorejo enega ostrega roba ali vogala - vsi so ravni, a obdelani z ročnim nanosom grobe strukture izravnalne mase in mivke, na koncu pa še neenakomernega premaza z nežnejšim odtenkom barve zemlje. Vseeno nekaj slik za pokušino:

Keramika v kopalnicah in kuhinji

Nedolgo tega je prijatelj, sograditelj gotovo najbolj v podrobnosti premišljene pasivne hiše, sklepal, da smo gotovo zagrešili kako napako, in da razume, ker je nismo objavili, a njega bi - v zaupanju med graditelji - res zanimalo, katere grehe smo pridelali. Ne vedoč, da Malenkost vsak dan sproti igra hudičevega advokata in išče napake, da bi jih sproti odpravili,  je bil razočaran, ker je Malenkost jela naštevati prekrške, kot so pokanje estrihov, napačno izmerjena maska za stopnice, premikanje nekaterih vtičnic in podobne neusodne dogodke. Po našem vedenju do prihoda keramičarjev ni bilo nobenih fatalnih napak, ki bi nas resno skrbele, ali jih ne bi mogli sproti odpraviti. Ko pa so se začeli okrog hiš sukati  vsakič novi obrazi in ko so ploščice pristajale na stenah kot bi priletele slučajnostno iz breztežnostnega prostora, ko so se vzorci zamaknili za celo vrsto in so se fuge razlikovale tudi za 3 mm, nas je preblisknilo, da smo pri keramičarjih vendarle srečali "svoga boga" in da izjema vedno potrjuje pravilo.

V pravični jezi je Malenkost vzela v roke kladivo in potem je nekaj časa odmevalo iz hiš. Drugi poskus je bil že boljši, a vseeno smo uspeli v eni in isti kopalnici pridelati dve različni barvi fug. Zadnji poskus reševanja je prinesel oblepljenje kritičnih mest z lepilnim trakom. Precej tega je odpravljeno, ostalo pa se - upajmo - odpravlja prav v času, ko pisec piše te vrstice.

Damjan, evo nepopravljivega greha. Tolažimo se s tem, da se pač vsega privadiš in da je poglavitno ljubo zdravje in veselje - nas in naših otrok.

Nekaj bolj ali manj žalostnih slik:

Fešte, fešte:

Kakih obrazložitvenih komentarjev ni dodajati, okusa in vzdušj pa tako ni mogoče opisati s pisano besedo, ji manjkajo brbončice: