Kaj je nastalo ali gradbeni epilog

Kakor je slabo leto nazaj blog o gradnji magično prenehal, tako se danes enako magično vse niti, ki smo jih napletali, strnejo v močno vrv, v kateri se končno vsaka nitka, o kateri smo razglabljali leto dni gradnje, znajde na svojem pravem mestu.

Firbci bodo seveda trmasto vztrajali na pridobitvi popolne informacije, katera magija je blog prekinila in katera je tista, ki ga sedaj zaokrožuje v zaključek. Ker Malenkost globoko razume firbcanje - saj mora vendar vsak zakaj imeti svoj zato in če ga nima, svet ni popoln – je na mestu ponižna razlaga.

Blog je prekinila utrujenost, ter razvlečena dinamika zadnjih zdihljajev, ki so iz gradbišča naredili domovanje. Skratka, nič tako grozno pretresljivega se ni dogajalo, pa še tisto se je razvleklo na več tednov in mesecev. Kako naj človek piše blog o tem, kako po internetnih katalogih zbira pohištvo in kombinira barve le-tega? O tem, kako leta po štacunah z metražo, izbira blago za zavese, ga nosi na lice mesta ter potem tri mesece šiva zavese? O tem, kako pripeljano pohištvo nekaj tednov sestavlja in nosi sem in tja? Skratka, nobenega pompa globokih izkopov, razsvetljenja prve prižgane žarnice, le nitke po tleh, nebroj kartonov, večno polnjenje električnega izvijača, pekoče oči in boleč hrbet. To so banalno elementarni dogodki, ki si posebnega mesta v blogu absolutno ne zaslužijo in jih omenimo le mimogrede.

Večni nezadovoljneži se bodo pritožili, da je enkrat menda konec tudi urejanja in opremljanja in zakaj se blog ni nadaljeval s poročanjem o tem,

... kako so fantje fugirali rob bazena ... 

... kako smo poleti še sredi gradbišča uživali v bazenu ... … kako smo ponoči izbirali najljubše barve v bazenu...

… kako smo se zgodaj jeseni ob popoldnevih hodili gret na tople keramične ploščice … kako so sosedje imeli ohcet in se je vas organizirala v peke, okraševalce in šrangarje … kako smo v kantino instalirali sodec za Evgenov refošk … kako smo se pasli na sosedovih figah … kako smo pekli roštiljade in peke ...

Skratka, blog je zastal, ker smo bili močno zaposleni z zasluženim uživanjem sadov našega dela. Ekola, poglejmo:

Kaj se je zgodilo znotraj

O pohištvu, zavesah in obešanju slik ne bomo izgubljali besed, saj so to boljkone „babja posla“ in se graditelji s temi tečnimi podrobnostmi ne ukvarjajo. Sploh pa je veliko težje slikati notranjost kot zunanjost, vsaj dokler tehnična opremljenost fotografa ne doseže ravni obvladovanja pravih objektivov. Kdor si hoče ogledovati notranjo opremo, naj se oglasi. Na kovane luči pa še čakamo, ker si je naš kovač poškodoval oko.

Ko smo sestavili vse postelje, kuhinje, odlagalne omarice in mizice ter z zavesami zagrnili vsa okna, in je napočil čas za ogled nogometnih tekem, smo z ljubeznivimi mislimi na Telekom ter priključitev telefona, TV in interneta začeli obiskovati koprske kafiče, izključno tiste s TV ekrani. Zadeva sploh ni slaba. V jeseni 2010 smo dočakali tudi Siol Trio, ki ga je Boljša polovica zmontirala "brez pola muke" in odtlej imamo zagotovo najhitrejši internet na vasi in nimamo več izgovorov, da smo v informacijski osami. Sami ne vemo, ali je bilo bolje prej ali sedaj.

Kaj se je zgodilo zunaj

Med najvažnejša, a tudi najzabavnejša zunanja dela prištevamo izgradnjo bazena. Prvič zato, ker je bazen in možnost ohladitve in zabave brez gužve na plaži in iskanja parkinga (vsaj v naših) glavah še vedno nekaj najbolj uživaškega in nesramno prijetnega, kar se človeku lahko zgodi.

Ker ni bilo ne pretiranega prostora ne pretiranega denarja, je bazen majhen, meri 3 na 7 metrov, a razpolaga z vsemi najgrešnejšimi rekviziti, ki ga naredijo uporabnega: za plavalce ima močno protitočno napravo, proti kateri je doslej zmagala le naša zidarska ekipa, vse druge je odneslo; za romantike pa ima podvodno LED luč, ki menja barve. Mnenja o tem, katera barva je najlepša, so različna, vodi pa avatarska modra. Posedovanje bazena ima še eno zelo dobro plat: polodrasli otroci, ki družbo staršev z gnusom zavračajo, so naenkrat več in raje na razpolago. O tempora, o mores!

Tehnični vidik bazena: zidan je s styropool zidaki, kar je naša zidarska ekipa obvladala miže in opolnoči, le da so stiki dosti manj tesni kot so navajeni od Wolf zidakov. Beton pri Wolfu ne mezi izmed zidakov, styropool-ove pa smo na stikih purpenali. Delno je vkopan, saj je na brežini. Vidne stene smo oblekli v kamen. Vodo dezinficiramo z UV žarki, po potrebi dodajamo klor ter sredstva za uravnavanje PH. Poskrbljeno je tudi za obvodno rekreacijo, saj je pobiranje listov in odsesavanje zemlje, ki je je bilo to poletje v okolici bazena še precej, del redne jutranje vadbe, tik pred pitjem kofeta.

Med najlepše bazenske utrinke sodi fugiranje, ki se je izvajalo v hudi vročini kar iz vode, ter prostovoljno in neprostovoljno kopanje Ivanovih mobitelov. Enkrat je pozabil, da ga ima v žepu od kopalk, enkrat pa je neprostovoljno padel v bazen, ko je lovil žogo. Polovica mobitelov je preživela.

Med najhujše bazenske utrinke pa sodijo posledice jesenske ujme, ki je storila, da se je hudournik usmeril navzdol po hribu prav čez podporni zid najljubšega soseda, ki meji na bazen. Zid slapu ni zdržal in zemeljski plaz se je vsul tako v bazen kot na keramične ploščice. Naša edina in najboljša zidarska ekipa je odstranila ruševine in sezidala še lepši zid, pa ne samo zid, tudi tlakovano potko do bazena.  Delali so v obupnih pogojih, brez dostopa in z ročnim dovozom vsake posamezne samokolnice materiala. Mestoma je grozilo, da bo na njih zgrmelo vse, kar je sosedovega; betonske stranice njegovega zimskega vrta so privezali na drevo in je dobršen del betonskega zidca visel v zraku, medtem ko so pod njim delali temelje.Ne vem, kje bi jim našel enake.

Malenkost in Boljša Polovica sta z ljubeznivo sosedsko pomočjo črpala vodo in s plastičnimi smetišnicami iz bazena odstranjevala mulj in eno žabo. Teden dni pred prihodom zime so tudi bazenarji pokrpali luknje v foliji in pripravili strojnico. Bazen prezimuje, kot se ne bi zgodilo nič takega. V sredini decembra ga je pokrila debela plast ledu, tako da razmišljamo o drsališču. :)

Kaj se je dogajalo po vasi

Sosedova Egon in Alenka sta si še pred ohcetjo od najljubšega soseda izgovorila Juštino. Juština je bila majhen in poreden kup puhaste dlake, ki je znorel vsak večer, ko so ga spustili na plano, in ga je bilo vedno znova treba reševati iz te ali one previsoke rogovile ali pa iz okna, odprtega na ventus. Mlada muca, pač. Ni trajalo dolgo, pa so strokovna mnenja ugotovila, da je Juštinca pravzaprav Jušto, in iz neznanih razlogov se je Juština preimenovala v Pinota, kar je z zadovoljstvom še danes, tudi ko je iz muca po obisku veterinarja postalo „ono“. „Ono“ Pino se izgube vitalnih moških organov zaveda le v tem, da nabija težo, tepe in potepa se pa ravnotako kot prej.

Bila je tudi ohcet! The best najboljša ohcet, vključno z napisom na rjuhi, šrango, obsutjem z riževimi rafali, belimi fijokicami po hiši, avtih, traktorju in celo Pino je dobil eno okrog vratu; dan ponjer je pol vasi sedelo v sosedovi korti, ob prepolni mizi dobrot, Kata pa je dala prinesti televizijo in smo gledali slike iz prejšnjega poročnega dne. Ohcet, tako kot Pinota, sta zagrešila Egon in Alenka, vse najlepše!!!

In bilo je veliko sprehodov, poležavanja, žoganja; zvečer, ko je vročina popustila in smo se splazili iz hladne notranjosti, je vsak dan zasedal večerni vaški odbor na cesti; 

Kako je storilo vreme

Bila je prva, poletna ujma. In bila je druga, katastrofalna jesenska ujma. Prva se je zgodila konec julija, ko se je lepega večera utrgal oblak in je voda drla niz hrib po vaški cesti ter s seboj nosila odplavljeno makadamsko cesto, ki vodi v zaselke nad našim. Više na hribu je bila tako močna tramontana, da ljudje niso mogli zapreti škur. Boljša Polovica je hudournik, ki se je valil po vaški cesti, slikal, Malenkost pa se je na poti tja komaj izognila zemeljskemu plazu, ki je zasul dobršno polovico ceste po dolini.

Vsa vas je bila na nogah, naslednji dan smo s samokolnicami odvažali nanešen material in se strinjali, da smo najhujše možno preživeli in se nam v prihodnosti ne more zgoditi nič več, saj se tudi najstarejši v vasi niso spomnili česa podobnega.

Kakšna pomota.

V sredini septembra je bilo pod vodo pol Slovenije. Pod vodo je bila tudi dolina Rokave, naša lepa dolina. Ne samo, da je bila dolina poplavljena. Voda, ki ni zmogla po zaraščeni in nevzdrževani strugi (ker smo v varovanem območju, se struge ne sme več čistiti, čeprav so to kmetje, ne da bi s tem posegali v zarod potočnih rakov in redkih ptic, počeli dolga stoletja), je drla s tako silo, da je dvignila in odtrgala asfalt s ceste. Zaplate asflata so kot za šalo razmetane ležale poprek in počez, nekatere pa tudi pokonci. Nihče ni bil poškodovan, a zalite so bile vse kleti in dvorišča (kantoni in korte).

Kako se betonska gradnja z opažnimi zidaki obnese v taki vremenski katastrofi?

Oba objekta, dvorišča, klančine, ponikalnica, cisterna za deževnico ter biološka čistilna naprava so obe ujmi prestali brez sledu.  Nikjer ni zamakalo, ničesar ni potrgalo, vse kleti so bile suhe, vse strehe so zdržale, noben stiik ni popustil. Fikret je odlično izvedel  tako samo gradnjo, kot drenaže in odtoke. Nastradal je edino bazen z okolico, škodo pa smo popravili in travo, ki jo je odplaknilo, znova posejali. 

Cesta po dolini pa bo, izgleda, potrebovala nekoliko dlje, da se vrne v prejšnje stanje, saj se je vrnila v makadamsko pojavno obliko.

Kako se pasivna hiša na Primorskem obnese v poletni vročini?

Bili so izjemno vroči poletni dnevi, ko je živo srebro že zgodaj zjutraj preseglo 30 stopinj v senci in je kamnita okolica čez dan nasevala daleč preko 40. Večinoma pa so poletne temperature nekje med 30 in 35 stopinj. V obeh objektih smo jutro začeli z 22 do 23 stopinjami, in zvečer končali pri 25 do 26 stopinjah, v izjemno vročih dnevih pa pri 27 stopinjah. Uporabljali nismo nobenega pohlajevanja ali hlajenja, razen nočnega odpiranja oken in strogega zapiranja vseh steklenih površin s polkni čez dan.

Pasivni objekt, ki ujame večino sonca in zasenči nizkoenergijskega, je bil celo za spoznanje toplejši od nizkoenergijskega, čeprav je razlike v izolaciji zunanjih sten kar dobrih 13 cm neopora. Okna, vhodna vrata in izolacija strehe so na obeh objektih enaki, razlikujeta se le po osončenosti in debelini fasade. Povzamemo lahko praktično izkušnjo, da je poletno senčenje oken in fasade  vsaj toliko pomemben dejavnik pri ohranjanju prijetne bivalne temperature kot debelina izolacijskega ovoja. V naslednjem sadilnem obdobju bomo posadili listopadna drevesa, ki bodo tudi pasivni hiši v naslednjih poletjih omogočile vsaj delno senčenje najbolj s soncem obsijanih delov fasade, ter na nadstreške speljali trto ali kivi.

Razlika med notranjo in zunanjo temperaturo pa je konec poletja še vedno bila tolikšna, da je Boljša Polovica med siesto na fotelju staknil prehlad križa, kar je še nekaj tednov zagotavljalo obilo kletvine iz njegovih ust.

Povzamemo: pri projektiranju pasivne hiše v mediteranskem klimatskem območju je poletno senčenje skoraj pomembnejše od maksimiranja toplotnih dobitkov pozimi. Hlajenje predstavlja večjo težavo kot ogrevanje, zato je osenčevanje južnih oken ter fasade neobhodno potrebno.

Kako se pasivna hiša na Primorskem obnese v zimskem mrazu?

Po PHPP potrebuje naša pasivna hiša 11 kWh/m2/a, nizkoenergijska pa 21. Skupna ogrevana površina je 231 m2 v obeh objektih, pri čemer kleti znotraj termičnega ovoja v pasivni hiši ne ogrevamo, ker je topla, zato je dejanska ogrevana površina 176 m2. Oba objekta se ogrevata s talnim gretjem, toplo ogrevno in sanitarno vodo zagotavlja toplotna črpalka zrak / voda Altherma Daikin, moči 6,8 kW. V obeh objektih je notranja temperatura med 20 in 22 stopinj - 20 stopinj ko nas ni in 22 ko s svojimi telesi zagotavljamo dodatne notranje toplotne vire. Vlaga se giblje med 45 in 55%. Toplota je zelo prijetna in nevsiljiva, saj je zaradi notranje plasti neopora površina notranjih sten topla in zato ne pride do gibanj zračne mase, s tem pa se povečuje subjektivni občutek toplote. V primerjavo: v stanovanju v bloku, ki se ogreva z visokotemperaturnimi radiatorji na 23 stopinj, se moramo pri poležavanju pokriti in nas v kopalnici včasih mrazi; v pasivni hiši z nižjo temperaturo pa ne. O zatohlem zraku v blokovskem stanovanju pa sploh ne govorimo.

Skupna poraba obeh objektov za ogrevanje bi morala torej biti  32 kWh/m2/a, in ker je toplotna črpalka skupna za oba objekta, bomo porabo posameznega objekta ocenili s sorazmerjem 1:2. Za pripravo ogrevne vode smo v obdobju med 30.11. ter 18.12.2010, ko v objektih ni bilo porabe  tople vode, za oba objekta porabili 261 kWh, kar pomeni 14,5 kWh / dan ali, preračunano na skupno ogrevano površino, 30 kWh/m2/a. Upoštevaje sorazmerje smo pasivno hišo ogrevali z letno porabo 10 kWh/m2, nizkoenergijsko pa z 20 kWh/m2.

Da bi bili verodostojni, bi se podatki morali nanašati na dovolj dolgo časovno vrsto, a za ilustracijo energijske učinkovitosti smo nalašč iz vrste izvzeli le izsek iz zimskega obdobja, ko je zunanja temperatura ponoči padala globoko pod ničlo (tudi do -7 stopinj) in je zmrznila tudi voda v bazenu. 

O spremljanju porabe elektrike v nadaljevanju. 

Poraba elektrike in fine-tuning rekuperatorjev in TČ

Spomladi 2010 smo začeli z ogrevanjem sanitarne vode in z neprekinjenim prezračevanjem obeh objektov. Navajeni minimalne porabe za ogrevanje v prejšnji zimi smo doživeli neprijeten šok ob prvi visoki položnici za elektriko. Takrat smo na praktičnem primeru spoznali, da kup hišne tehnike, ki naj bi po vseh pravilih rezultiral v nizki porabi električne energije, še nič ne pomeni, dokler ni vzpostavljena pravilna regulacija ter sinhronizacija. Tovarniške nastavitve so namreč samo to in nič več, ter posameznemu objektu ustrezajo zgolj naključno.

K sreči smo si porabo elektrike zapisovali, tako celotno porabo kot porabo samo za toplotno črpalko. Zato smo zlahka ugotovili, kateri porabniki so ključno neusklajeni.

Najprej smo – z ljubeznivo pomočjo strokovnjaka, ki sodeluje z našim dobaviteljem Vitanest d.o.o. iz Nove Gorice - ponastavili mikroswitche za definicijo histerez na obeh rekuperatorjih (Mitsubishi Lossnay, izkoristek 80%, papirnata kocka z ohranjanjem zračne vlage), ter v nekaj tedenskih iteracijah dovršeno uskladili delovanje timerja in moči delovanja. Ko nas v objektih ni, se prezračevanje vklaplja le enkrat na dan za nekaj ur, pa še to na nizki hitrosti. Zagotovi naj odvajanje vlage in dnevno prezračevanje. Ko v objektih bivamo, pa prezračujemo z različnimi stopnjami hitrosti bolj ali manj neprekinjeno, z izjemo ročnega vključevanja visoke stopnje, če kuhamo. Meritve vlage in temperature ter subjektivno občutenje svežine notranjega zraka so potrdile pravilnost nastavitve, poraba elektrike za rekuperacijo pa se je več kot razpolovila.

Podobno kontrolo režima delovanja smo namenili ogrevanju sanitarne vode. S 300 l zalogovnikom in inverterskim kompresorjem več kot zadostuje, če se sanitarna voda ogreva na 40 do 45 stopinj le nekaj ur na dan, najraje v času cenejšega toka. Prav tako smo timer na črpalki za cirkulacijo nastavili tako, da deluje le v času, ko potrebujemo toplo vodo in ne kar 24 ur na dan.

Več dela in študija pa je bilo potrebnega za pravilne nastavitve delovanja talnega ogrevanja. Ker smo se za nekatere veje – popolnoma brez potrebe – odločili za elektromagnetne termostatske ventile, smo zaenkrat še v preizkušanju regulacije z nastavitvijo notranjih temperatur preko termostata in omejitve delovanja toplotne črpalke pri konstantni temperaturi v dvižnem vodu. V nasprotju z logiko, da TČ dela ponoči na poceni tok, smo se odločili za delovanje nekaj ur podnevi, ko je zaradi višjih zunanjih temperatur boljši COP. Ker so toplotne izgube skozi stene praktično zanemarljive (plus minus ena stopinja čez noč, ko ne ogrevamo), se ta sistem zaenkrat dobro obnese. Po vsej verjetnosti pa bomo preizkusili še delovanje sistema le z nastavitvijo histereze zunanja / notranja temperatura in umaknili termostatske ventile.

Po vseh teh posegih je poraba elektrike padla za več kot 50%.

Napovedujemo:

... tedensko spremljanje porabe elektrike za TČ in ostalo strojno opremo glede na gibanje zunanje in notranje temperature ter relativne vlage, v odvisnosti od vremenskih razmer. V živo iz naše vremenske postaje se bomo v kratkem začeli oglašati z update-i.