Pretekli teden je bil vremensko klavrn in delovno intenziven. K sreči je bil vmes praznik, in za obče izčrpano počutje ne bi bilo slabo, če bi se bil raztegnil kar na konec tedna.

Zidarska ekipa je odpotovala domov na dopust - kar je pravzaprav le nominalna kategorija, saj poročajo o položeni keramiki, polaganju centralnega ogrevanja in dopustu podobne so le roštiljade. Zato pa so na gradbišču znova zagarali prezračevalci, električarji, ter vodovodno - talnogrelska vrsta. Slednji so tudi prvi, ki so krstili prvo hišo - brez nespodobnih pomislekov! - šef Tone in sin sta si na sistemske plošče v dnevni sobi položila jogi in prva prespala. Zanimivo, da sta si brez sugestij izbrala prav lokacijo, na kateri je predviden zajeten kavč in poležavanje. 

Ker je deževalo, je bilo blatno. Ker je bilo blatno, so se črne sistemske plošče počasi obarvale v eno tako nesrečno barvo grde definicije. En sam drek, bi rekla nedolžna otroška usta ... pa takrat to še ni bilo tako akutno. Proti koncu tedna, ko se je blato posušilo in se zdrobilo v droben prahec, se je Malenkost čutila poklicano, da estrih reši pred nesnago in je bila v akciji z industrijskim sesalcem. Zakaj imajo gospodinje ta nesrečni pogojni refleks ob pogledu na umazanijo?

Brez dolgovezenja lahko potrdimo, da smo v tem tednu dobili instalacije oziroma vse, kar je okrog njih potrebno narediti preden pridejo estrihi in notranji ometi. V četrtek se je spoštovalo državni praznik, no, ni res, prišel je klepar in drugo hišo olepšal z ožlebjem, v petek smo dobili pošiljko korcev in se je postavil oder za dostop na streho, v soboto pa je v akcijo spet stopila standardna zasedba, ki je šla, kakor pravi Fikret, v vesolje, in se lotila zadnje runde letev ter montaže zaščite pred glodalci. Vsem pa je odleglo, ko je v soboto zjutraj Denis pripeljal kamion, na katerega so romale vse škatle, odrezki cevi, odvečne krpe stiropora, ostanki cevi za talno gretje, plastični deli sistemskih plošč - skratka vse tisto, kar je nastalo v veliki delovni vnemi in ni moglo nikamor oditi ter nam je hodilo v napoto in kazilo izgled drugače kar počiščenega gradbišča. Na to, da izgleda kot pri ciganih, nas je opozoril tudi ljubeči sosed.

Razočaral nas je fasader, ki je na ponudbo najprej pozabil, potem pa na hitro za 1200 m2 različnih površin zmogel poslati ponudbo v eni vrstici in pol, nakar je bil pozvan na specifikacijo, a istočasno smo se za obisk dogovorili še z dvema. Ker je bil prvi  po imenu Dimitrij, druga dva pa sta Muharem in Samir, smatramo iz moči izkušnje in brez nacionalističnih nagibov, da se bosta druga dva bolj potrudila. Slabe izkušnje smo dosedaj imeli le s slovenskimi obrtniki - ali niso niti izdelali ponudb, ali so izdelali nesramno visoko ponudbo in si potem oddahnili, ko smo jim sporočili, da ne moremo sodelovati. Žal. Človeka ob takih dejstvih zaskrbi za narodov blagor oziroma, kakor se temu učeno reče, za konkurenčno sposobnost slovenskih obrtnikov.

Z enotedensko zakasnitvijo moramo tudi poročati o obisku mož postave v plavem, ki so jih ljubeči sosed in ljubeča soseda pozvali v boj proti stiropornim kroglicam, ki so jim letele po dvorišču, kajti nesreča nam je naklonila burjo ravno takrat, ko je bilo treba prirezovati streho. Po izjavah očividcev so varuhi reda in miru ugotovili, da je pojav stiropora v vasi in odjek štemanja (kako se vendar reče po slovensko pa da bi vsi vedeli za kaj gre?) sicer zoprn in nadležen, a vsekakor v skladu s črko zakona ter zaželeli uspešno nadaljnje delo. Zanimivo pa, da se starši treh novorojencev v vasi, ki ravnotako poslušajo naše štemanje, niso še niti pritožili. Hvala. Si bomo zapomnili, ko se bomo lahko oddolžili za razumevanje.

Sicer pa preidemo na bistveno - fotodokumentacija: