Če ni bi pred kratkim že uporabili naslova vsesplošna zmešnjava, bi ga tudi v tem tednu lahko upravičeno ponovili. Številčno je bila zasedba v določenih trenutkih rekordna - standardna štiričlanska ekipa, osemčlanska estriharska ekipa, štirje fasaderji in občasni obiski električarjev, ki so reševali kar se je rešiti moralo, ko smo iskali, kam se je pri sosedu, ki je ljubeznivo dal na razpolago trifazni tok, izgubila ena faza. 

Tudi vremensko je bilo stanje zelo razgibano - vreme je bilo sicer boljše ter toplejše kot v prestolnici in skoraj brez padavin, a v četrtek je hvalnico presekala toča, ki je v vasi, v vinogradih in oljčnikih naredila veliko škode. Kljub 25 stopinjam in občasnemu sončnemu žarku se po neurju kupčki toče še nekaj ur niso stopili.

V ponedeljek je standardna ekipa končala glavno streho na drugi hiši in iz višin opazovala kopičenje estrih mase na dvorišču.

Estriharji so v dopolnjeni ekipi prispeli v torek zgodaj zjutraj, material pa so dostavljali že prej, tako da je bilo dvorišče ob vhodu založeno s polnimi paletami mase za samorazlivni estrih v tri nadstropja visoko. Ko so hoteli pričeti z vlivanjem, pa se je začel križev pot, saj stroj ni in ni dobil elektrike, ki je je še prejšnji dan ob poskusnem zagonu "bilo dovolj". Šest ur čakanja, ena hitra intervencija primorskih električarjev in veliko truda našega odrešitelja Saida je bilo potrebnih, da se je izgubljena faza našla in da je mešalec zabrnel. Medtem se je seveda skisalo vreme v občasen dež in estriharji so nad svojim  mešalnim kraljestvom razprostrli črn šotor iz folije, da se material ni močil, istočasno pa so s tem ustvarili prašno komoro, v kateri so se ob občasnih sončnih žarkih skuhali. Mešanico, ki je tekla v prostore, je Malenkost označila z nazivom "kakec" in se čudila, kako bo iz rjavosive juhe kdaj postal pravi estrih ter nekajkrat preverila, ali res ni preredko, pa so fantje v šali zatrjevali, da se dandanašnji "mora šparat iz materialam", kar je Malenkost glede na dejstvo, da so fantje prišli iz Gorenjskega, globoko presunilo in je mahoma utihnila, kar je zelo redek pojav. Ker so zaradi električnega mrka izgubili pol delovnega dne, se je del ekipe odločil prespati kar na vzmetnici, ki nam jo je za odvoz na smetišče prepustil instalater talnega ogrevanja, in so svoje delo končali v sredo opoldne. 

Fasaderji so prav tako prispeli v torek in začeli postavljati tunelski oder - tunelski zato, ker smo nad vaško cesto na njenem najbolj strmem in hkrati najbolj ozkem koncu morali delati tunel čez njo. Sledila je drama, ki se je izkazala za nepotrebno, saj je izgledalo, kot da je Malenkost  - neupoštevaje 2 cm erte - naročila prekratke zunanje okenske police, a ko so v sredo le prispele, se je drama razblinila. Odlične so, iz kraškega kamna, štokane in krtačene in zunanji rob se zaključi na "bunjo". V torek so fasaderji uspeli zapolniti zob med ploščo in zunanjimi stenami, s tem smo tudi preprečili toplotni most, ter z lepilom in mrežico prelepili tri fasadne ploskve. Zadnje pa so se lahko lotili šele v sredo, ko je standardna ekipa dokončala še zadnjo streho in razstavila svoj oder, ter ga nemudoma znova postavila deset metrov naprej, kjer se bo izdelala obloga terase. Ekspedicija do najbližje smreke in zatik zelenja na vrh zidarskega odra se je pravzaprav zgodil že prejšnji dan, ko smo pokrili glavne strehe. Zato smo smrekico le prenesli iz enega na drugi oder, saj smo krovskega morali hitro umakniti fasaderskemu. Jančka pa nismo obrnili.

Vse tri strehe so torej pokrite, in to še ne 4 mesece po tem, ko so pripeljali prve zidake. Kot da bi vedeli, saj je naslednjega dne udarila toča, ki bi nam lahko močno poškodovala tyvek folijo in uničila vse delo z letvanjem.

V četrtek smo montirali okenske police, nalepili precej ert in poskusno izvedli tudi izolacijo zunanjega okenskega roba po pravilih pasivne gradnje, naprej pa gremo šele, ko bodo izdelovalci polken izdelali  poskusni okvir za polkna, v katerega bodo izrezali utor za robni stiropor. Neradi bi z delom zaključili in ugotovili, da okvirji ne nalegajo.

V petek, soboto in nedeljo gradbišče miruje - standardna ekipa čaka na ključavničarja, da bo izdelal podložke za kovinsko ograjo in pergolo nad teraso, ki jih moramo sidrati in vliti v armiranobetonsko ploščo, ter se je medtem lotila zaključevanja še ne dokončanih del zunanje ureditve v bližini, fasaderji pa imajo administrativne obveznosti oziroma redno urejanje dokumentacije.

Solatno usmerjeni lahko kadarkoli pridejo po nekoličine gradbiščne solate, ki sicer še ni šla v cvet, a je je odločno preveč. Še lepše pa uspeva plevel, ki ga dež redno zaliva in po zadržanih ocenah vidno raste v neslutene višine.