Fantje so danes na odre postavili lestev, in Malenkost, ki sicer ne mara višine, je zlezla (pravzaprav splezala) bližje dogajanju, ter posnela kar nekaj slik od blizu, da se vidi tisto, kar je znano le F. in H.  Sledi v nadaljevanju.

Betoniranje sten je zgleda postalo rutina; prej je F. znal postati pred betoniranjem mračen in živčen, ekipa tiho, Malenkost pa je delila nauke, naj nihče ne pade z odra - ne zovi Šejtana! - je potem priletelo nazaj. Zdaj pa smo izgleda že tako utečeni, da je betoniranje pač še eden od postopkov, pač, kot pomivanje posode. Vedno narišemo notranje stene in v zidake do srede betonskega jedra porinemo sidra za siporeks;  lepo zaščitimo robove zidakov z eno in isto PE folijo, da ni treba betona, ki uide mimo, z metlo čistiti izmed okroglastih stikov na vrhu zidakov; folijo vedno spravimo in uporabimo naslednjič. Vse, kar steče mimo, H. z žlico postrga in pomeče tja, kamor spada. Kar pade mimo, na tla, kasneje postrgamo v vedro in spet vržemo v steno; odkar se nam je v kleti hotela stena napihniti, damo betonu čas, da se "uleže" - dvakrat obkrožimo, vmes pa vsaj 15 minut pijemo kavo in izmenjamo aktualne notranjepolitične novice. Res, zakaj bi človek ne užival v delu, kadar lahko?

Po betoniranju pravzaprav nismo imeli več kaj pametnega početi, razen da je D. s tovornjakom pripeljal siporeks ravno takrat, ko je Malenkost že peljala po vaški cesti navzdol in se je nebeško zabaval nad manevri izogibanja; F. pa je imel seveda že precej idej, kako in s česa bomo delali letno kuhinjo pred kletjo, ali bomo uporabili staro opeko, zaključke iz kamna ali lesa, in kako bomo speljali dovoz / dohod v klet tako, da bo prav tako motorju kot ljudem - in da bi še meteorna voda odtekala kam drugam kot v kletno raven. Pravzaprav sva si iz rok pulila svinčnik in popravljala skice - on hoče štedilnik v kotu, jaz pa v ravnini, pa še 80 cm globoke delovne površine povrhu, kar mi je prislužilo zmajevanje z glavo in pogled izpod oči. Ker se mora cela letna kuhinja dogajati na 3 m širine, in ker sta tako F. kot Malenkost človeka trdnih prepričanj, zlasti lastnih, bo dogajanje zagotovo  potekalo v večih, za okolico zabavnih, nadaljevanjih.

V naslednjih dneh se bodo zidale notranje stene v pritličju, potem pa opažila lomljena plošča nad pritličjem.

pripravljeno na betoniranje - od znotraj ...	... iz jugovzhoda ...
... in severovzhoda	... detajl zračnika od zunaj ...
... in od znotraj, ...	... nezalita armatura, zasidrana v distančnikih
Začnemo prvi krog ...	... sonce slepi ...
... Beton se ne ustavlja na distančnikih ...	... in lepo seda na dno stene.
Betoniranje sten zahteva uigrano ekipo treh ljudi - eden betonira, ...	... drugi čisti in vibrira, tretji pa krmili betonsko cev in uravnava tok.
Pred čiščenjem ...	... po čiščenju. Tako gre v nič zanemarljivo malo betona.
Na neostrem delu slike je vidno sidro za siporeks.	Čez nekaj minut bo ves beton, ki je padel "mimo", že v steni. Nobenega čiščenja zidakov, le postrgamo iz PE folije.
... tu je čas, da se F. premakne, in D. je že upočasnil curek ...	... signal, da lahko premakne tudi cev; med premikom beton ne teče.
Premik čez preklado, ki bo zalita šele s ploščo - D. neha črpat ...	... in premika cev dokler ni F. spet na novem mestu za zalivanje
Tole pa vidi Malenkost, če od betoniranja pogleda na levo ...	... to ni kofe, temveč obvezna sestavina tehnologije dela - po prvi rundi betoniranja do sredine - beton seda. In mi tudi.
... beton je sedel, ...	... mi pa vstali. Druga runda betoniranja.
... čeprav pride še eno kroženje, da bo beton do vrha, ...	... čistimo sproti.
... v bistvu vsi trije betonerji krožijo ...	... in Malenkost se trudi, da je daleč in ni v napoto :)
Lepo zaglajeno, pa ne čisto do vrha ...	... preostanek sten bomo zalili skupaj s ploščo.
Vsestranska uporabnost neopora - beležnica za računanje koliko betona potrebujemo.	Slabo uro po betoniranju - vse čisto. Kontroliramo, če se stena kje napenja. Ni si upala.