Noro neverjeten dan - pa še ne uspejo besede opisati začudenja zidarske ekipe nad tem, kaj nam je uspelo! V načrtu je bilo zaključevanje  priprave plošče nad kletjo na betoniranje, lepljenje vkopanih kletnih sten s hidroizolacijsko folijo, ter zasip z gramozom in zemljo. In če smo še včeraj upali na  dobro vremensko voljo, smo spregledali potrebo, upati še na dobro voljo logistika v betonarni, ki je Davorja s svojo črpalko in dodatnimi hruškami napotil v našo vas ob pravi uri - le en dan prezgodaj. Potrebovali bi še kaki dve uri, pa bi bilo vse lepo popuntano in povezano ter izdelani vsi preboji, pa je bil beton že pred hišo - kaj storiti? Kateri gradbinec zdrave pameti bo beton vrnil nazaj v betonarno?

Kolesje je steklo v visokih obratih - dovolj opažene tričetrt plošče so fantje zalili in poravnali, da je dodatna hruška lahko odpeljala. Medtem naj bi pripeljali manjkajoče punte, da bi z njimi podložili še preostalo četrtino, pa je šofer uspel ali zgrešiti vas ali pa naše gradbišče, kar lahko uspe le teoretično, a na današnji dan se je tudi ta neverjetno mala verjetnost uresničila. K sreči smo imeli precej lesa na gradbišču in smo kole in tramove hitro skrajšali na pravo višino ter podložili opažne elemente. Davor je medtem postal častni merilec in strokovni sodelavec na lisičjem repu ter pomagal izoblikovati kos stiropora v pravo obliko tako, da smo ga hitro vstavili med oba sloja armature - nesojeni instalater za strojne instalacije, ki bi moral položiti ta instalacijski jašek kot tudi odtoke in cevi za ogrevanje, je namreč izostal.

In potem smo črpali še preostanek ... zapolnili skoraj vse ... razen zadnjega vogala ... ko je bila hruška prazna ... nam pa je manjkalo pol kubika betona. D. je postrgal še korito, potem nam je manjkalo še nekaj karjol, drobcen problem pa je nastal zato, ker na našem gradbišču ni nekurantnih zalog in tudi ne dveh vreč cementa.

Kateri sosed ima cement? Vsem ga je zmanjkalo, slabi dve vreči sta se vendarle našli pri Miri in Evgenu, ki sta tekla v šupo izza  pogrnjene mize, na kateri je stalo na pol pojedeno kosilo - kdo ima boljše sosede? Vključili smo mešalec, ki je že nekaj tednov počival, in zamešali. D. je odšel brez "kofeta", ker gnati mešalec in kuhati kavo na eni žici istočasno ni šlo, in fantje so malo pred drugo uro vendarle zgladili zadnji kos plošče.

Bilanca norenja so samo ene strgane ženske hlače, ki jih je čez okno in brez očal opazil  in komentiral celo sosed Slavko, in trije izmučeni, sestradani, ampak zadovoljni zidarji.

In potem je bil sonček ... in posedli smo po opažnih elementih ... pojedli štruco kruha in dve salami, popili ostanek piva ter skuhali "kofe". Vsem se nam je smejalo.

En dan prepozno smo tudi počastili M., ki je imel včeraj rojstni dan, kot pravi je bil star 2 krat 22 let, pihal pa je eno samo simbolno svečko, in tudi od torte smo pojedli vsak po en zajeten kos, čeprav smo mislili, da ne bo šlo.

Z načrti za jutri smo zaključili ta neverjetni dan, fantje so se še pritožili, da nikoli ne slikam, ko so izven delovnih oblačil in vsi lepi, in se razgubili vsak svojim individualnim zmagam nasproti.

Načrti za naprej: 

Petek, 27.3.2009: hidroizolacija sten, zasipanje kleti

Sobota, 28.3.2009: Razkladanje nove pošiljke zidakov, morda še kaj neplaniranega

P.S. D. z betonom zagotovo ne bo do ponedeljka.