Značilnost varčnih hiš, predvsem pa pasivne hiše, je v tem, da za ogrevanje ne uporabljajo fosilnih energentov, temveč obnovljive vire energije. Govorimo o vodi, zraku in zemlji, ki jim s toplotno črpalko odvzamemo del toplote. Ker pri tem ne prihaja do izgorevanja fosilnih energentov, smo tudi znižali izpuste CO2, ki bi jih proizvedli z ogrevanjem na plin ali kurilno olje.

Ker so varčne hiše skoraj zrakotesne in zelo dobro izolirane, pri ogrevanju izgubljamo manj toplote. Zaradi tega je tudi dovajamo manj in na drugačen način. Če radiatorje v običajni hiši kurimo toliko, da se ob njihovem dotiku skoraj opečemo, je v varčni hiši drugače, saj uporabljamo pretežno ploskovno nizkotemperaturno ogrevanje, ogrevanje na topel zrak, ali pa kombinacijo.

• Prednosti ogrevanja brez radiatorjev

Prostor, ki je običajno namenjen radiatorjem, lahko izrabimo za kaj drugega, oziroma lahko že v zasnovi predvidimo ustrezno manjše prostore, kar pomeni prihranek pri gradnji. Vsak radiator namreč zahteva površino, široko vsaj pol metra in dolgo toliko kot radiator, torej vsaj meter. Če poenostavimo in v vsak prostor v hiši postavimo vsaj enega, zaključimo najmanj s sedmimi ali osmimi, običajno pa jih je med deset in petnajst. To pa pomeni izgubo 5 – 8 kvadratnih metrov prostora, kar nanese toliko kot potrebujemo za spodoben utility ali delovni kabinet. Če se ne ogrevamo z radiatorji, lahko prihranimo pri stroških gradnje saj potrebujemo 8 kvadratnih metrov manj, lahko pa namesto radiatorjev pridobimo dodaten prostor, če nam je potreben.

• Ploskovno ogrevanje / hlajenje

Ploskovno ogrevanje je lahko talno, stensko ali stropno, lahko pa je tudi kombinacija vseh treh, kar se še posebej dobro obnese, če napeljavo koristimo ne samo za ogrevanje, ampak poleti tudi za pohlajevanje. Pri slednjem se obnese predvsem stenska in stropna napeljava. Namesto radiatorjev grejemo s tlemi, stenami in stropi. Ker je površina, s katero ogrevamo, precej večja kot radiator, je zato temperatura v njej lahko precej nižja. S tem spet prihranimo, saj je segrevanje ogrevalne vode na 35 – 40 stopinj precej cenejše kot ogrevanje nad 60 stopinj. Ploskovno ogrevanje / hlajenje pa se obnese le, če je hiša močno toplotno izolirana, če ima čimmanj toplotnih mostov in če je čim bolj zrakotesna.

• Toplozračno ogrevanje / hlajenje

Če pa se odločimo, da bomo napeljavo za prisilno prezračevanje koristili tudi za ogrevanje in hlajenje, lahko k rekuperatorju ali ventilatorju dokupimo še module za hlajenje ali gretje. Edina slaba stran ogrevanja na topel zrak je izsuševanje zraka. Pozimi je zato treba poskrbeti za dovoljšno količino rastlin v hiši, dokupiti še modul za vlaženje zraka ali pa se zateči k klasičnim metodam navlaževanja, ki jih poznamo v vsaki hiši pozimi. Padanje relativne vlage v prostoru ima poleg suhe sluznice še eno neugodno posledico: počutimo se, kot da je v prostoru hladneje, kot je v resnici. Če pozimi pri enaki sobni temperaturi zvišamo zračno vlago, se počutimo ugodneje. In obratno, če poleti pri enaki sobni temperaturi znižamo zračno vlago, nam je hladneje.

• Plinske in oljne peči?

Moč kurilnih peči, ki jih uporabljamo v običajnih hišah, je za varčne hiše tako močno predimenzionirana, da bi pozimi morali imeti okna kar odprta. Zato tovrstnih peči ne uporabljamo. V varčnih hišah ogrevamo prostore in sanitarno vodo s sončnimi kolektorji in / ali toplotno črpalko. Zlasti v pasivni hiši je uporaba fosilnih energentov prepovedana.

• Sončni kolektorji

Sončne kolektorje že poznamo, saj jih tudi precej običajnih hiš uporablja za dogrevanje sanitarne vode. Montirajo se pod kotom, ki ga ugotovi projektant glede na podatke o sončni obsijanosti in glede na položaj hiše ter glede na kot nagiba strehe. Če štrlijo ven iz strehe, morda niso največji okras te hiše, a če se hiša postavi v taki smeri, da jih lahko uporabljamo malone namesto strešnikov, ne motijo lepega videza. Sončni kolektorji so dandanes že tako dodelani, da je s pomočjo večjega zalogovnika že relativno majhna površina zadostuje za ogrevanje sanitarne vode za celo družino. Za področja z manjšo sončno obsijanostjo oziroma za tiste dneve, ko nikakor ni sonca, se oskrbimo z velikim zalogovnikom, v katerem se voda, ogreta s soncem, hrani, dokler je ne porabimo. In za vsak primer predvidimo še električni grelec.

V naših vremenskih razmerah zgolj sončni kolektorji ne zadostujejo za našo oskrbo tako s sanitarno vodo kot za ogrevanje. Predvsem pa nimajo možnosti hlajenja. Zato posežemo po kombinaciji s toplotno črpalko.

• Toplotna črpalka

Toplotna črpalka je naprava, ki deluje kot navaden hladilnik. Iz zemlje, vode ali zraka jemlje toploto in z njo ogreva našo sanitarno in ogrevalno vodo. Če  se odločimo za reverzibilno toplotno črpalko, bomo njeno delovanje poleti zasukali in jo bomo uporabljali za hlajenje. Pri delovanju toplotne črpalke v idealnih pogojih velja, da na porabljen en del energije proizvede 3 -4 dele energije.

Njeno učinkovitost merimo z grelnim številom, ki se spreminja kot se spreminjajo pogoji, v katerih TČ deluje. Velja, da so TČ bolj učinkovite v normalnih temperaturnih pogojih in manj učinkovite v zaostrenih – v hudem mrazu in hudi vročini. Slednje pa v največji meri velja za TČ, ki kot energent uporabljajo zrak, in ne toliko za TČ, ki uporabljajo temperaturo zemlje ali vode.

Tehnika pa tudi na tem področju napreduje z velikimi koraki, na srečo pa je zaradi vedno večje priljubljenosti tudi strošek nabave toplotne črpalke povsem v okviru normale. Danes imamo že TČ zrak / voda, ki zadovoljivo in ekonomično delujejo tudi v vremenskih razmerah krepko pod ničlo. Sicer pa se z njimi ogreva dobršen del Nemške, Finske in Švedske.

• Ogrevanje / hlajenje zraka

Če se odločimo za toplozračno ogrevanje oziroma hlajenje s pomočjo zraka, bomo k rekuperatorju postavili še napravo za gretje in / ali napravo za hlajenje zraka. Seveda bo najekonomičneje priklopiti toplotno črpalko zrak / zrak. S povsem enostavno napeljavo pa lahko tema dvema napravama prihranimo precej dela in sebi precej stroškov. Pozimi lahko vhodni zrak, preden pride do grelca, precej predgrejemo, poleti pa predhladimo. Tako potrošimo manj energije za dogrevanje ali ohlajevanje. To storimo s cevjo, ki ima zelo učeno zveneče ime "zemeljski prenosnik toplote".

• Zemeljski prenosnik toplote

Gre za cev, ki jo vkopljemo čimbolj globoko pod zemljo pod raven kletnih tal, oziroma celo pod kletjo. Cev na eni strani zajema svež zrak, ki se po svojem podzemnem potovanju do rekuperatorja oziroma prezračevalne enote pozimi segreje, poleti pa ohladi. Ker je tako vodenje zraka povezano tudi z možnim nastajanjem kondenza oziroma nevarnosti pojava nesnage, cev pa se zaradi nedostopnosti ne more zlahka očistiti (čeprav obstajajo za to že posebni nastavki za tlačni čistilnik), se v zadnjem času povečuje uporaba take vrste toplotnega prenosnika, ki namesto zraka izkorišča slanico.

Slanica potuje po plastičnih vodovodnih ceveh in se v zemlji, odvisno od letnega časa, ali ogreva ali pa ohlaja. Pozimi se slanici odvzame toplota, ki jo črpa iz zemlje, in se z njo zrak predogreje, poleti pa se slanici odvzame hlad, ter se z njim zrak predohladi.

Zemeljski prenosnik toplote lahko deluje na zrak, lahko pa na slanico. Slednja postaja vedno bolj priljubljena. Za določanje dolžine cevi za slanico obstajajo predvsem izkustveni napotki.

• Peči, kamini, in razni pečni in kaminski vložki

Marsikatere peči ali kamini so danes samo še od zunaj podobni tistim, ki jih poznamo iz časov naših babic. V njihovi notranjosti pa se lahko skriva marsikaj. Običajno je to tak ali drugačen pečni ali kaminski vložek, ki lahko poleg tega, da iz svojih sten

- oddaja toploto s sevanjem

- služi tudi segrevanju vode (speljemo jo v zalogovnik in se z njo tuširamo, oziroma jo preko mešalca speljemo v cevi talnega / stenskega gretja),

- lahko služi dodatni akumulaciji toplote, ki se počasi sprošča in zagotavlja enakomerno temperaturo, lahko pa

služi tudi ustvarjanju vročega zraka, ki se ga lahko razpelje po različnih prostorih.

Možne so tudi kombinacije nekaterih načinov ogrevanja. Najceneje se bomo greli na pelete. Pri tem načinu ogrevanja je slaba stran prostor, ki ga potrebujemo za shranjevanje peletov. Pri skrbnem načrtovanju pa ga z gotovostjo lahko najdemo. Ker je varčna hiša čimbolj zrakotesna, moramo v tem primeru zagotoviti dovod svežega zraka od zunaj, dimnik pa mora biti postavljen znotraj izolativnega ovoja, pri čemer posebej skrbno izoliramo mesto, kjer dimnik predre streho. Pri rekuperatorju izberemo dodatno opcijo, ki poskrbi za pravilno nastavitev tlaka, drugače lahko nastanejo problemi z vlekom.

Nesporno je, da je take vrste ogrevalo dober primer podvajanja ogrevalnih sistemov. Ker ga lahko uporabljamo samo pozimi, moramo za poletni čas ne glede na to predvideti zadostno dimenzionirano toplotno črpalko ali sončne celice kot vir ogrevanja sanitarne vode. Zdi se, da je poleti odveč peč, pozimi pa črpalka in sončne celice.

Res pa je, da nas ogenj privlači in pomirja.

Na področju vgradnje kamina oziroma peči v varčno hišo obstaja več struj in vsaka vneto zagovarja svoje argumente, ki so vsi prepričljivi. Skupno imajo le dvoje: dovod zraka je treba zagotoviti ločeno od notranjega zraka, in prezračevalna naprava mora imeti predviden način delovanja za kamin, saj s tem ureja podtlak in nadtlak, ki ga vsak kamin oziroma peč naruši.

Ker je nujen dovod zunanjega zraka, se s tem poveča število prebojev zunanje stene in termičnega ovoja stavbe, kar lahko zmanjša zrakotesnost.

Velja, da je v varčni hiši peč ali kamin in z njima povezana izguba toplote skozi odprta okna cena za romantičen užitek gledanja plamenov. Ni prepovedano, v varčni hiši imeti kamin ali peč, res pa je, da je odvečno, nepotrebno, nesmiselno in še drago povrhu. Ker pa so to lastnosti vsakega motornega kolesa, vsakega playstationa, vsake nam ljube, čeprav za preživetje nepotrebne stvari, ostaja vgradnja kamina in peči v varčno hišo stvar odločitve posameznika, ki se bo te vgradnje, če mu žep dovoljuje, lotil za svojo dušo ali pa jo bo opustil, če je njegova duša zadovoljna s čim drugim.

Če ne gre drugače, ustrezite torej svojim ognjenim strastem z vsakim čimmanj zmogljivim in čimbolj neprodušno zaprtim kuriščem, a vedite, da s tem zmanjšujete varčnost svoje hiše.

Ljubiteljem odprtega ognja pa v varčni hiši ni pomoči. Čeprav so na trgu odlični vgradni moduli za odprta kurišča, ki zagotavljajo dober in nemoten vlek, pa so prav odprta kurišča za varčno hišo popolnoma neprimerna, če se nahajajo znotraj izolativnega ovoja zgradbe. Odprto kurišče je namreč, v nasprotju z odprtinami za zajem in izpuh zraka, popolnoma nenadzorovana luknja v našem izolativnem ovoju. Če se odprtemu kurišču ne moremo odpovedati, ga moramo prestaviti izven izolativnega ovoja, npr. v neizolirano klet, ali pa na vrt v letno kuhinjo.

• Fotovoltaične celice

V prihodnosti, ko se bo nakup hitreje izplačal, bomo na strehe montirali poleg sončnih celic še fotovoltaične celice ter z njimi proizvajali elektriko. Že sedaj v Nemčiji ponujajo montažne betonske strešne module, ki imajo že vgrajeno fotovoltaiko. S tako streho je pokritih že nekaj poskusnih hiš, najzanimivejše na njih pa je, da proizvajajo s svojimi fotovoltaičnimi strehami celo presežke elektrike, ki jo nato prodajajo državi. Sliši se neverjetno, pa zato še ni neresnično. Nazaj: