|
Značilnost varčnih hiš, predvsem pa pasivne hiše, je v tem, da za ogrevanje ne uporabljajo fosilnih energentov, temveč obnovljive vire energije. Govorimo o vodi, zraku in zemlji, ki jim s toplotno črpalko odvzamemo del toplote. Ker pri tem ne prihaja do izgorevanja fosilnih energentov, smo tudi znižali izpuste CO2, ki bi jih proizvedli z ogrevanjem na plin ali kurilno olje.


Ker so varčne hiše skoraj
zrakotesne in zelo dobro izolirane, pri ogrevanju izgubljamo manj
toplote. Zaradi tega je tudi dovajamo manj in na drugačen način. Če
radiatorje v običajni hiši kurimo toliko, da se ob njihovem dotiku
skoraj opečemo, je v varčni hiši drugače, saj uporabljamo
pretežno ploskovno nizkotemperaturno ogrevanje, ogrevanje na
topel zrak, ali pa kombinacijo.
- Prednosti ogrevanja brez
radiatorjev
Prostor, ki je običajno namenjen
radiatorjem, lahko izrabimo za kaj drugega, oziroma lahko že v
zasnovi predvidimo ustrezno manjše prostore, kar pomeni prihranek
pri gradnji. Vsak radiator namreč zahteva površino, široko vsaj
pol metra in dolgo toliko kot radiator, torej vsaj meter. Če
poenostavimo in v vsak prostor v hiši postavimo vsaj enega,
zaključimo najmanj s sedmimi ali osmimi, običajno pa jih je med
deset in petnajst. To pa pomeni izgubo 5 – 8 kvadratnih metrov
prostora, kar nanese toliko kot potrebujemo za spodoben utility ali
delovni kabinet. Če se ne ogrevamo z radiatorji, lahko prihranimo
pri stroških gradnje saj potrebujemo 8 kvadratnih metrov manj, lahko
pa namesto radiatorjev pridobimo dodaten prostor, če nam je
potreben.
- Ploskovno ogrevanje / hlajenje
Ploskovno ogrevanje je lahko
talno, stensko ali stropno, lahko pa je tudi kombinacija vseh treh,
kar se še posebej dobro obnese, če napeljavo koristimo ne samo za
ogrevanje, ampak poleti tudi za pohlajevanje. Pri slednjem se obnese
predvsem stenska in stropna napeljava. Namesto radiatorjev grejemo s
tlemi, stenami in stropi. Ker je površina, s katero ogrevamo, precej
večja kot radiator, je zato temperatura v njej lahko precej nižja.
S tem spet prihranimo, saj je segrevanje ogrevalne vode na 35 – 40
stopinj precej cenejše kot ogrevanje nad 60 stopinj. Ploskovno
ogrevanje / hlajenje pa se obnese le, če je hiša močno toplotno
izolirana, če ima čimmanj toplotnih mostov in če je čim bolj
zrakotesna.
- Toplozračno ogrevanje /
hlajenje
Če pa se odločimo, da bomo
napeljavo za prisilno prezračevanje koristili tudi za ogrevanje in
hlajenje, lahko k rekuperatorju ali ventilatorju dokupimo še module
za hlajenje ali gretje. Edina slaba stran ogrevanja na topel zrak je
izsuševanje zraka. Pozimi je zato treba poskrbeti za dovoljšno
količino rastlin v hiši, dokupiti še modul za vlaženje zraka ali
pa se zateči k klasičnim metodam navlaževanja, ki jih poznamo v
vsaki hiši pozimi. Padanje relativne vlage v prostoru ima poleg suhe
sluznice še eno neugodno posledico: počutimo se, kot da je v
prostoru hladneje, kot je v resnici. Če pozimi pri enaki sobni
temperaturi zvišamo zračno vlago, se počutimo ugodneje. In
obratno, če poleti pri enaki sobni temperaturi znižamo zračno
vlago, nam je hladneje.
Moč kurilnih peči, ki jih
uporabljamo v običajnih hišah, je za varčne hiše tako močno
predimenzionirana, da bi pozimi morali imeti okna kar
odprta. Zato tovrstnih peči ne uporabljamo. V varčnih hišah ogrevamo
prostore in sanitarno vodo s sončnimi kolektorji in / ali toplotno
črpalko. Zlasti v pasivni hiši je uporaba fosilnih energentov prepovedana.
Sončne kolektorje že poznamo,
saj jih tudi precej običajnih hiš uporablja za dogrevanje sanitarne
vode. Montirajo se pod kotom, ki ga ugotovi projektant glede na
podatke o sončni obsijanosti in glede na položaj hiše ter glede na
kot nagiba strehe. Če štrlijo ven iz strehe, morda niso največji
okras te hiše, a če se hiša postavi v taki smeri, da jih lahko
uporabljamo malone namesto strešnikov, ne motijo lepega videza.
Sončni kolektorji so dandanes že tako dodelani, da je s pomočjo večjega zalogovnika že relativno majhna
površina zadostuje za ogrevanje sanitarne vode za celo družino. Za
področja z manjšo sončno obsijanostjo oziroma za tiste dneve, ko
nikakor ni sonca, se oskrbimo z velikim zalogovnikom, v katerem se
voda, ogreta s soncem, hrani, dokler je ne porabimo. In za vsak
primer predvidimo še električni grelec.
V naših vremenskih razmerah zgolj sončni kolektorji
ne zadostujejo za našo oskrbo tako s sanitarno vodo kot za
ogrevanje. Predvsem pa nimajo možnosti hlajenja. Zato posežemo po
kombinaciji s toplotno črpalko.
Toplotna črpalka je naprava, ki
deluje kot navaden hladilnik. Iz zemlje, vode ali zraka jemlje
toploto in z njo ogreva našo sanitarno in ogrevalno vodo. Če se odločimo za
reverzibilno toplotno črpalko, bomo njeno delovanje poleti zasukali
in jo bomo uporabljali za hlajenje. Pri delovanju toplotne črpalke v
idealnih pogojih velja, da na porabljen en del energije proizvede 3 -4
dele energije.
Njeno učinkovitost merimo z
grelnim številom, ki se spreminja kot se spreminjajo pogoji, v
katerih TČ deluje. Velja, da so TČ bolj učinkovite v normalnih
temperaturnih pogojih in manj učinkovite v zaostrenih – v hudem
mrazu in hudi vročini. Slednje pa v največji meri velja za TČ, ki
kot energent uporabljajo zrak, in ne toliko za TČ, ki uporabljajo
temperaturo zemlje ali vode.
Tehnika pa tudi na tem področju
napreduje z velikimi koraki, na srečo pa je zaradi vedno večje
priljubljenosti tudi strošek nabave toplotne črpalke povsem v
okviru normale. Danes imamo že TČ zrak / voda, ki zadovoljivo in
ekonomično delujejo tudi v vremenskih razmerah krepko pod ničlo.
Sicer pa se z njimi ogreva dobršen del Nemške, Finske in Švedske.
- Ogrevanje / hlajenje zraka
Če se odločimo za toplozračno
ogrevanje oziroma hlajenje s pomočjo zraka, bomo k rekuperatorju
postavili še napravo za gretje in / ali napravo za hlajenje zraka.
Seveda bo najekonomičneje priklopiti toplotno črpalko zrak / zrak.
S povsem enostavno napeljavo pa lahko tema dvema napravama prihranimo
precej dela in sebi precej stroškov. Pozimi lahko vhodni zrak,
preden pride do grelca, precej predgrejemo, poleti pa predhladimo.
Tako potrošimo manj energije za dogrevanje ali ohlajevanje. To
storimo s cevjo, ki ima zelo učeno zveneče ime "zemeljski
prenosnik toplote".
Gre za cev, ki jo
vkopljemo čimbolj globoko pod zemljo pod raven kletnih tal, oziroma
celo pod kletjo. Cev na eni strani zajema svež zrak, ki se po svojem
podzemnem potovanju do rekuperatorja oziroma prezračevalne enote
pozimi segreje, poleti pa ohladi. Ker je tako vodenje zraka povezano
tudi z možnim nastajanjem kondenza oziroma nevarnosti pojava
nesnage, cev pa se zaradi nedostopnosti ne more zlahka očistiti
(čeprav obstajajo za to že posebni nastavki za tlačni čistilnik),
se v zadnjem času povečuje uporaba take vrste toplotnega
prenosnika, ki namesto zraka izkorišča slanico.
Slanica potuje po
plastičnih vodovodnih ceveh in se v zemlji, odvisno od letnega časa,
ali ogreva ali pa ohlaja. Pozimi se slanici odvzame toplota, ki jo
črpa iz zemlje, in se z njo zrak predogreje, poleti pa se slanici
odvzame hlad, ter se z njim zrak predohladi.
Zemeljski prenosnik
toplote lahko deluje na zrak, lahko pa na slanico. Slednja postaja
vedno bolj priljubljena. Za določanje dolžine cevi za slanico
obstajajo predvsem izkustveni napotki.
- Peči, kamini, in razni pečni
in kaminski vložki
Marsikatere peči ali kamini so
danes samo še od zunaj podobni tistim, ki jih poznamo iz časov
naših babic. V njihovi notranjosti pa se lahko skriva marsikaj.
Običajno je to tak ali drugačen pečni ali kaminski vložek, ki
lahko poleg tega, da iz svojih sten
- oddaja toploto s sevanjem
- služi tudi segrevanju vode
(speljemo jo v zalogovnik in se z njo tuširamo, oziroma jo preko
mešalca speljemo v cevi talnega / stenskega gretja),
-
lahko služi dodatni akumulaciji toplote, ki se počasi sprošča in
zagotavlja enakomerno temperaturo, lahko pa
služi
tudi ustvarjanju vročega zraka, ki se ga lahko razpelje po različnih
prostorih.
Možne
so tudi kombinacije nekaterih načinov ogrevanja. Najceneje se bomo
greli na pelete. Pri tem načinu ogrevanja je slaba stran prostor, ki
ga potrebujemo za shranjevanje peletov. Pri skrbnem načrtovanju pa
ga z gotovostjo lahko najdemo. Ker je varčna hiša čimbolj
zrakotesna, moramo v tem primeru zagotoviti dovod svežega zraka od
zunaj, dimnik pa mora biti postavljen znotraj izolativnega ovoja, pri
čemer posebej skrbno izoliramo mesto, kjer dimnik predre streho.
Pri rekuperatorju izberemo dodatno opcijo, ki poskrbi za pravilno
nastavitev tlaka, drugače lahko nastanejo problemi z vlekom.
Nesporno je, da je take vrste ogrevalo dober primer podvajanja
ogrevalnih sistemov.
Ker ga lahko uporabljamo samo pozimi, moramo za poletni čas ne glede
na to predvideti zadostno dimenzionirano toplotno črpalko ali sončne
celice kot vir ogrevanja sanitarne vode. Zdi se, da je poleti odveč
peč, pozimi pa črpalka in sončne celice.
Res
pa je, da nas ogenj privlači in pomirja.
Na
področju vgradnje kamina oziroma peči v varčno hišo obstaja več
struj in vsaka vneto zagovarja svoje argumente, ki so vsi
prepričljivi. Skupno imajo le dvoje: dovod zraka je treba zagotoviti
ločeno od notranjega zraka, in prezračevalna naprava mora imeti
predviden način delovanja za kamin, saj s tem ureja podtlak in
nadtlak, ki ga vsak kamin oziroma peč naruši.
Ker
je nujen dovod zunanjega zraka, se s tem poveča število prebojev
zunanje stene in termičnega ovoja stavbe, kar lahko zmanjša
zrakotesnost.
Velja,
da je v varčni hiši peč ali kamin in z njima povezana izguba
toplote skozi odprta okna cena za romantičen užitek gledanja
plamenov. Ni prepovedano, v varčni hiši imeti kamin ali peč, res
pa je, da je odvečno, nepotrebno, nesmiselno in še drago povrhu.
Ker pa so to lastnosti vsakega motornega kolesa, vsakega
playstationa, vsake nam ljube, čeprav za preživetje nepotrebne
stvari, ostaja vgradnja kamina in peči v varčno hišo stvar
odločitve posameznika, ki se bo te vgradnje, če mu žep dovoljuje,
lotil za svojo dušo ali pa jo bo opustil, če je njegova duša
zadovoljna s čim drugim.
Če
ne gre drugače, ustrezite torej svojim ognjenim strastem z vsakim
čimmanj zmogljivim in čimbolj neprodušno zaprtim kuriščem, a
vedite, da s tem zmanjšujete varčnost svoje hiše.
Ljubiteljem
odprtega ognja pa v varčni hiši ni pomoči. Čeprav so na trgu
odlični vgradni moduli za odprta kurišča, ki zagotavljajo dober in
nemoten vlek, pa so prav odprta kurišča za varčno hišo popolnoma
neprimerna, če se nahajajo znotraj izolativnega ovoja zgradbe.
Odprto kurišče je namreč, v nasprotju z odprtinami za zajem in
izpuh zraka, popolnoma nenadzorovana luknja v našem izolativnem
ovoju. Če se odprtemu kurišču ne moremo odpovedati, ga moramo
prestaviti izven izolativnega ovoja, npr. v neizolirano klet, ali pa
na vrt v letno kuhinjo.
V prihodnosti, ko se bo nakup hitreje izplačal, bomo na
strehe montirali poleg sončnih celic še fotovoltaične celice ter z
njimi proizvajali elektriko. Že sedaj v Nemčiji ponujajo montažne
betonske strešne module, ki imajo že vgrajeno fotovoltaiko. S tako
streho je pokritih že nekaj poskusnih hiš, najzanimivejše na njih
pa je, da proizvajajo s svojimi fotovoltaičnimi strehami celo
presežke elektrike, ki jo nato prodajajo državi. Sliši se
neverjetno, pa zato še ni neresnično. Nazaj:
|